Praznujejo tri četrt stoletja vrnitve iz izgnanstva

Letošnji dan izgnancev je namenjen seznanjanju mladih generacij z genocidno politiko do Slovencev med drugo svetovno vojno.

Objavljeno
03. junij 2020 12.00
Posodobljeno
03. junij 2020 12.00
Tradicionalnega srečanja v spomin na čas, ko je na trnovo pot izgnanstva odšlo približno 45.000 Slovencev, na gradu Rajhenburg v Brestanici letos žal ne bo. Foto Damjan Žibert
Ljubljana – V nedeljo, na dan slovenskih izgnancev, ki letos praznujejo 75 let od vrnitve iz izgnanstva v domovino po drugi svetovni vojni, zaradi epidemije tradicionalnega srečanja na gradu Rajhenburg v Brestanici pri Krškem kljub pomembni obletnici žal ne bo, so sporočili iz Društva izgnancev Slovenije 1941–1945.

Danes živi še okoli 9000 izgnancev, ki prejemajo simbolično rento, ki jo je društvo priborilo šele leta 1996. Vsako leto 7. junija se na prireditvi spomnijo dneva, ko so nemški okupatorji iz Slovenske Bistrice transportirali več slovenskih izgnancev. Letošnji dan je namenjen seznanjanju mladih generacij z genocidno politiko do Slovencev med drugo svetovno vojno.

Že v letu nastajanja samostojne Slovenije, 9. junija 1991, se je na gradu Rajhenburg v Brestanici zbralo približno 8000 slovenskih izgnancev in ustanovili so Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. Vsako leto se zberejo še živeči izseljenci in njihovi potomci ter obujajo spomine na težke čase, ki so jih preživljali v izgnanstvu in po vrnitvi v domovino, ko so našli izropane in opustošene domove in je bilo treba začeti iz nič.

9000
slovenskih izgnancev je še živih

Največje taborišče za izgon Slovencev v Brestanici


Zadnja leta je bila slavnostna prireditev v Brestanici, kjer je bilo največje zbirno taborišče za izgon Slovencev. Hlevi in barake ob gradu Rajhenburg so bili leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi; skozenj je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev.
80.000
se jih je vrnilo v domovino pred 75 leti

Ob pomembni obletnici so letos v društvu izdali manjšo knjižico o načinu vrnitve iz izgnanstva pred 75 leti. Takrat se je v domovino iz zahodnoevropskih držav in območja nekdanje Jugoslavije vračalo 80.000 slovenskih izgnancev.
V društvu še opozarjajo, da še do danes žrtvam vojnega nasilja iz druge svetovne vojne, med katerimi so tudi izgnanci, ni bila povrnjena vojna premoženjska škoda, ker nobena slovenska vlada do zdaj ni znala ali hotela zahtevati in izterjati povračila vojne škode od Nemčije, da bi popravila krivice slovenskim izgnancem in beguncem.

Izvršni odbor društva tudi sporoča, da izgnanci še vedno trpijo posledice zakona o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012, ki jim je omejil možnost zdraviliškega zdravljenja. »Odločno nasprotujemo nadaljnjemu krčenju pravic iz naslova zdravstvenega varstva, saj si starejši z nizko pokojnino ne bomo mogli sami kriti stroškov zobozdravstvenih storitev in drugih nujnih stroškov, na primer očal, ki jih hočejo črtati in jih nadomestiti s samoplačniškimi storitvami,« so še opozorili.