Tiskane izdaje
Novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek je pojasnila, da brez koalicije Demosa, v tako hitrem času in na tak način, ne bi bilo osamosvojitve Slovenije. "Verjetno bi tudi naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, tj. komunisti, mladinci in socialisti, šli v smeri samostojnosti in večanja republiških pristojnosti v razmerju do federalnih," je poudarila. Ob tem je dodala, da verjetno, "vsaj kolikor zdaj lahko razberemo iz vseh teh magnetogramov in drugih virov, tako hitrega in učinkovitega reza, kot ga je naredil Demos v letu in pol - moramo vedeti, da je trajal proces osamosvojitve leto in pol -, gotovo ne bi dosegli".
Po besedah Peskove je bil glede plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ključni dogodek tajni vikend v Poljčah, 9. novembra 1990, ko so trije sodelavci ustavne komisije, Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek, pa tudi predsednik Demosa Jože Pučnik, "zelo angažirano in prepričljivo nastopili pred Demosovimi poslanci in prepričali Demosov poslanski klub, da je ta z aklamacijo potrdil predlog, da se gre na plebiscit".
V plebiscitni zgodbi sta bili po mnenju Peskove ključni dve podstati. "Ena je bila, kakšna večina bo potrebna, da bo plebiscit veljaven, druga pa, kdaj naj bo plebiscit," je zatrdila. Kot je pojasnila, sama meni, da je tukaj prišlo do nekakšne menjave oz. celo trgovine.
Opozicija, ki je vztrajno terjala, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, ko naj bi bilo znano, kako se bodo po drugih republikah konstituirale nove oblasti, je zagovarjala plebiscit januarja, februarja ali marca in ni privolila v 23. december, je povedala zgodovinarka.
"Trdila je, da je to prekmalu, da je to diktat in tako naprej. Demos pa se seveda ni mogel ukloniti temu visokemu pragu za uspešen izid plebiscita, da mora namreč večina vseh volilnih upravičencev glasovati za," je poudarila in dodala, da so o tem tekla naporna in razburljiva pogajanja, ki jih je vodil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
"In njihov izplen je potem vendarle bil ta, da se je opozicija uklonila 23. decembru kot dnevu, v katerem naj se izvede plebiscit, koalicija Demos pa je stisnjenih zob privolila, da bo večina vseh volilnih upravičencev potrebnih za pozitiven izid plebiscita - torej 50 odstotkov plus en volivec mora glasovati za, da se šteje plebiscit kot uspešen," je še dejala Peskova.
Na plebiscitu je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev.
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.
Osamosvojitvena vojna
Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
Obenem z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.
Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom.
Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. 15. januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. Samostojno Slovenijo so priznale vse najpomembnejše države (npr. stalne članice Varnostnega sveta OZN), 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN. Tega dne je pred sedežem organizacije v New Yorku zaplapolala tudi slovenska zastava, piše v Korakih v času.
