Tiskane izdaje
Krško/Bruselj – Prebivalci Vrbine od občine Krško zahtevajo izselitev iz 1500-metrskega območja nadzorovane rabe prostora v okolici Jedrske elektrarne Krško (Jek). Čeprav ta zahteva visi nekje v zraku že od začetka gradnje Jeka, torej več kot trideset let, je bila tokrat prvič uradno posredovana pristojnim. Prebivalci Vrbine grozijo celo z državljansko nepokorščino, če jim občina oziroma država kmalu ne ponudita primerne rešitve.
Zahteva za izselitev z območja omejene rabe prostora je bila oblikovana na zadnjem zboru krajanov Vrbine. Kot pravi Ana Pajič njihova predstavnica v lokalnem partnerstvu za iskanje lokacije odlagališča radioaktivnih odpadkov, je to zadnja možnost za približno 50 prebivalcev naselja, da si uredijo dostojno življenje.
»Pred desetimi leti smo zahtevali individualno rento zaradi razvrednotenja okolja in že takrat kot skrajno možnost omenjali izselitev. Zgodilo se ni nič, a hkrati se je v tem času tudi marsikaj spremenilo. Sprejeta je bila uredba o območjih omejene rabe, načrtuje se gradnja odlagališča in tudi drugega bloka jedrske elektrarne. Navsezadnje naj bi se v Vrbini razvila tudi industrijska cona in v njeno območje spada šest od 11 stanovanjskih hiš v vasi.« Pajičeva pravi, da zaradi uredbe v 1500-metrskem pasu ni mogoče graditi stanovanjskih objektov, življenje je omejeno in se bo z novimi projekti še poslabšalo.
»Želimo, da nas približajo razvoju, saj smo tu povsem pozabljeni. Nočemo vzbujati strahu, toda tu se je življenje preprosto ustavilo,« pravi Ana Pajič in dodaja, da so jim pristojni obljubili selitev s tega območja, ko so nuklearko začeli graditi.
Evrobarometer: Slovenci proti večjemu deležu jedrske energije
Slovenci nismo posebej navdušeni nad jedrsko energijo, a se hkrati zavedamo globalnih koristi elektrike iz nuklearnih reaktorjev. V najnovejši javnomnenjski anketi Evrobarometra je tretjina (34 odstotkov) vprašanih rojakov menila, da prednosti odtehtajo tveganja. Nasprotno je menila dobra polovica (58 odstotkov), kar presega povprečje 25-članske Unije (53 odstotkov). Bolj skeptični so bili samo v šestih državah, na čelu z Grčijo (83 odstotkov).
Malo navdušenosti je tudi za povečanje deleža jedrske energije v celotni preskrbi; pritrdilno je odgovorilo komaj 13 odstotkov slovenskih anketirancev, največ (46 odstotkov) se jih zavzema za ohranitev sedanjega deleža, 38 odstotkov pa bi zmanjšalo vlogo nuklearne elektrike v energetski preskrbi naše države.
Več preberite v današnji tiskani izdaji Dela
