Sledijo LDS, pri kateri je nosilec liste Jelko Kacin, z 12 odstotki, Zares (nosilec Ivo Vajgl) z 11 odstotki in NSi (nosilec Lojze Peterle) z 10 odstotki. To so tudi stranke, ki bi se po teh rezultatih uvrstile v evropski parlament. Preostalih sedem list bi ostalo zunaj njega. Desusu bi svoj glas dalo 5,5 odstotka vprašanih, SNS, SMS in SLS po 4 odstotke, listi za pravice bolnikov 2,5 odstotka, združenim zelenim 0,7 odstotka in krščanskim socialistom 0,3 odstotka.
Na podlagi teh rezultatov so v Delu Stik, ki je izvedel anketo, izračunali tudi katerim strankam bi pripadli sedeži v evropskem parlamentu: SDS in SD dobita po dve poslanski mesti, po eno pa LDS, Zares in NSi.
Anketirance so tudi vprašali, kolikšna je verjetnost, da se bodo udeležili teh volitev. Da se bodo volitev zanesljivo udeležili, jih je odgovorilo 39 odstotkov, dodatnih 32 odstotkov se je opredelilo, da se bodo volitev verjetno udeležili. Na podlagi rezultatov lahko predvidevamo 39-odstotno volilno udeležbo. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da je za napoved volilne udeležbe najprimerneje upoštevati delež anketirancev, ki se bo zagotovo udeležil volitev.
Anketa je bila izvedena hkrati z navadno anketo o podpori strankam, vladi in parlamentu. Pokazalo se je, da se preference volivcev na državnozborskih in evropskih volitvah precej razlikujejo. Ob tem velja povedati, da so anketiranim pri vseh listah za evropske volitve navedli tudi njihovega nosilca. Izid pritrjuje ugotovitvam, da se slovenskim volivcem pri volitvah v evropski parlament zdi pomembnejši kandidat kot njegova stranka.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela