Pred HE Mokrice ne bo mirnega spanca

Brežice – Na današnji izredni seji sveta posavske regije bodo župani pripravili zahteve, ki jih bodo poslali vodarjem, okoljskemu in gospodarskemu ministrstvu ter vladi. Regija bi se namreč lahko izognila večmilijonski škodi zaradi poplav, če bi v Posavju že končali verigo petih posavskih hidroelektrarn. To je enotna ocena županov zadnjih treh občin, ki jih pred mejo s Hrvaško prečka hudourniška Sava. Sevnica je bila že jeseni 1990, ko je bil pretok Save nižji od nedeljskega, povsem pod vodo. V preteklih dneh z izjemo črpanja vode iz šestih kleti, ki jih je zalila podtalnica, in manjšega razlitja meteorne vode na Florjanski ulici zaradi napake pri gradnji kanala večje škode ni bilo. Vzrok je po besedah župana Sevnice Srečka Ocvirka v protipoplavni zaščiti, ki je bila zgrajena ob lani zagnani hidroelektrarni Blanca in više ležeči v Boštanju. Projekti tretje, četrte in pete hidroelektrarne v verigi (Krško, Brežice in Mokrice) zamujajo, ponavadi poplavljene površine v brežiški in krški občini so bile v nedeljo znova tudi do dva metra pod vodo. »Še enkrat smo dobili potrdilo, da je treba verigo hidroelektrarn čim prej dokončati,« je dejal Ocvirk.

V Sevnici natančnega izračuna škode, ki jo je povzročila povodenj leta 1990 in ki so se ji letos izognili, nimajo. »Imamo pa podatek iz leta 2005, ko smo za obnovo javne infrastrukture, uničene v neurju, namenili 12 milijonov evrov. Dodatno škodo, ki je bila povzročena fizičnim osebam, je teže oceniti.«

Časovni davek

Okoli 750 milijonov evrov vreden projekt petih hidroelektrarn na Savi (energetika 475 milijonov evrov, neenergetika 275 milijonov evrov), ki naj bi bil končan leta 2015, zamuja iz več razlogov. Zastoj pri urejanju neenergetske infrastrukture ob krški hidroelektrarni je nastal že pred letom dni, saj vlada ni pravočasno zagotovila potrebnih sredstev. Ocenjena vrednost vseh neenergetskih del je 60 milijonov evrov, na državno Infro odpade 36,5 milijona evrov. Prejšnja vlada je denar zagotavljala iz sredstev vodnega sklada, v katerem pa zaradi večdesetletnega zanemarjanja vodotokov po Sloveniji ni dovolj denarja za financiranje številnih potreb vseh slovenskih regij. V skladu se je lani zbralo 31 milijonov evrov, po pomladnem obisku vlade v Krškem bo za verigo namenjenih 13 milijonov. Pogodba z izvajalci del, ki bi morala biti sklenjena pozimi, naj bi bila podpisana oktobra.

»Če pri krški hidroelektrarni ne bi bilo zamud, bi bilo Krško konec tedna manj poplavljeno. Struga bi bila namreč deloma že razširjena in poglobljena,« je prepričan krški župan in poslanec Franc Bogovič.

Razgrnitev prostorskega načrta za brežiško hidroelektrarno je bila predvidena za januar 2009, morda se bo zgodila konec tega leta. Vzrok je poleg v političnih igricah (nekdanja vladajoča garnitura s posavskim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom je projekt podpirala) tudi v dejstvu, da so bili v času nekdanjih vlad zanemarjeni nekateri pomembni dejavniki, kot so Natura 2000, hidrološki model, diplomacija s Hrvaško ... Naknadno urejanje težav in bitka s počasno birokracijo na ministrstvih pa sta terjala velik časovni davek.

Zakaj se stroka ne odzove?

»Hidroelektrarne so edina rešitev za našo občino,« razlaga župan Brežic Ivan Molan: »Ta projekt mora ponuditi odgovor tako na visoke rečne vode kot na vdore podtalnice. Zaradi teh je v soboto in nedeljo poplavilo objekte v Termah Čatež. Samo veliki vodni črpalki, izposojeni v Murski Soboti, se lahko zahvalimo, da podtalnica ni zalila restavracij v spodnjih prostorih hotelov.«

Dodatno težavo za Posavje po besedah direktorja podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdana Barbiča povzroča necelovito urejanje povodja reke: »V sodelovanju z ministrstvi smo se odločili za izdelavo hidrološke študije celotnega Posavja. To bi morali narediti tudi za Savinjsko dolino, zgornjo in srednjo Savo, Ljubljansko kotlino. Bistveno je, da z zadrževalniki zadržimo poplavne tokove. Če bomo delali necelovite posege, le poglabljali struge in pozabljali na zadrževalnike, posavski nasipi vse vode iz više ležečih delov Slovenije ne bodo zdržali. Naše delo, ki se je pokazalo za uspešno v Sevnici, bo v tem primeru zaman. Vodna stroka se tega zaveda, ne vem pa, zakaj ustrezno ne ukrepa.«

V Posavju so nad odnosom države zgroženi. Ivan Molan je dejal: »Imamo občutek, kot da smo žrtvovani, da se voda razliva pri nas. Po zadnji zamenjavi ministra za okolje so nas celo prepričevali, da Posavje ni več poplavno ogroženo. Upam, da nam bo zdaj uspelo prepričati vlado, da je treba gradnjo verige pospešiti. Premier nam je to ob obisku aprila obljubil. Dokler ne bo zgrajena hidroelektrarna Mokrice, v Posavju ne bomo mirno spali.«

Iz tiskane izdaje Dela