Predlagajo tri nove praznike

Ljubljana – Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je za plenarno zasedanje pripravil novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki predvideva uvedbo novih praznikov. Tako bi po novem obeleževali 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra , dosedanji dan samostojnosti, 26. december, pa bi preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti. Odbor pa je na predlog petih prekmurskih poslancev kljub nasprotovanju vlade predlog dopolnil z uvedbo še enega praznika - 17. avgusta kot dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih je začel veljati leta 1991. Od takrat, predvsem pa v zadnjem letu, je bilo kar nekaj javnih polemik in predlogov v zvezi z novimi prazniki in zaznamovanjem pomembnih zgodovinskih dogodkov, je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Vlada pa je v koledarju državnih proslav predvidela tudi zaznamovanje dveh obletnic, in sicer vrnitev Primorske k matični domovini ter združitev Štajerske in Prekmurja z domovino. "Gre za državni proslavi, ki bi ju bilo treba zaradi zgodovinskega pomena definirati kot državni praznik, v zakon pa vključiti še spremembo imena dneva samostojnosti," je dejal Drobnič.

Poudariti vlodo Rudolfa Maistra

15. september 1947 in 23. november 1918 sta izjemno pomembna mejnika v slovenski zgodovini, meni Drobnič. 15. september je dan spomina na uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ko je bil matični domovini vrnjen velik del Goriške. 23. novembra 1918 pa je Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru, s tem pa so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. S spremembo imena dneva samostojnosti pa želi vlada poudariti izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Nova praznika ne bosta dela prosta dneva, saj bi to pomenilo dodaten izpad delovnih ur in posledično zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva.

Prekmurski poslanci Jožef Horvat in Jožef Ficko (oba SDS), Feri Horvat (SD) ter Mitja Slavinec in Geza Džuban (oba LDS) pa so k predlogu vložili dopolnilo, s katerim so predlagali uvedbo novega praznika, dneva združitve Prekmurja s Slovenijo. Kot je pojasnil Jožef Horvat, Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni nismo nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je ena redkih svetlih točk takratne zgodovine. Predlagana vladna rešitev, ki združitev Prekmurja z matično domovino vključuje v kontekst dogodkov ob severni meji (praznik Rudolfa Maistra), pa za samo Prekmurje pomeni "rešitev kar tako", je dejal Horvat.

Dopolnilu so poleg predlagateljev (poslancev iz NSi, LDS in SD) pritrdili tudi v DeSUS. Kot je dejal Franc Žnidaršič, je utemeljitev dopolnila sprejemljiva, saj je bilo v zgodovini Prekmurje v marsičem zapostavljeno. S posebnim praznikom bi Prekmurcem omogočili občutek pripadnosti državi. Kot je dejal, dopolnilo vladnega predloga bistveno ne spreminja, njegova zavrnitev pa bi lahko imela negativne posledice. Dopolnilo so podprli tudi v LDS, saj si, kot je pojasnil Ljubo Germič, takšni dogodki zaslužijo uveljavitev državnih praznikov, ki bi na simbolni ravni zaokrožili državo.

Vlada ugovarja še enemu prazniku

Z uvedbo še enega državnega praznika pa se ne strinja vlada kot predlagateljica zakona. Kot je dejal minister Drobnič, je bilo v razpravah o uvedbi novih praznikov veliko utemeljenih predlogov, na njihovi osnovi pa so prišli do "skupnega imenovalca". Prekmurci po njegovih besedah dan združitve z matičnim narodom praznujejo tudi na dan Rudolfa Maistra, 23. novembra. Z Drobničem se je strinjal tudi Janez Jerovšek (SDS), ki sicer razume predlog prekmurskih poslancev, a po njegovem mnenju je vlada tista, ki mora odločiti, "ali bomo imeli takšen velik dogodek za vsak pomemben dan". Tudi on meni, da dan Rudolfa Maistra simbolizira tudi priključitev Prekmurja, saj "brez Maistra tudi priključitve Prekmurja ne bi bilo".

Dopolnilo so podprli štirje poslanci iz vrst NSi, LDS, SD in DeSUS, nasprotoval mu je en poslanec SDS, ostali pa so se glasovanja vzdržali.