Tiskane izdaje
Franceta Bučarja vsi naši sogovorniki zelo spoštujejo in njegova mnenja cenijo, kar je včeraj poudaril tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Dejal je, da sta se tako vlada kot tudi državni zbor opredelila za 25. junij 1991 kot izhodiščni datum za določitev meje med državama. Se pa slovenska vlada zdaj osredotoča na mediacijo; verjamejo, da bodo mediatorji pri proučevanju problematike upoštevali vse relevantne dokumente in tudi predlog Franceta Bučarja. Predsednik odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl pa je prepričan, da France Bučar ni rekel ničesar, kar ne bi bilo že znano. Gotovo ima prav, ko govori o zgodovinskem razvoju in spreminjanju mej po različnih vojnah, kar se je vedno znova dogajalo na škodo Slovenije. Je pa po besedah Vajgla vprašanje, koliko je zgodovinska dimenzija uporabna na stopnji, ko rešujemo nerešeno vprašanje tukaj in zdaj. Izhodišče tako vlade kot parlamenta je stanje z dne 25. junija 1991, gotovo pa - tako pravi Vajgl - je tudi odpiranje zgodovinske razsežnosti problema lahko eden od argumentov, ko se bodo v procesu mediacije ali arbitraže predstavljali različni argumenti. »V vsakem primeru je to sestavni del tistega, kar z drugimi besedami poimenujemo načelo pravičnosti,« še dodaja predsednik odbora za zunanjo politiko.
»Presenetil in dodatno zapletel«
»Priznati moramo, da nas je dr. France Bučar, ki ga sicer zelo cenimo, tudi zaradi njegove vloge pri osamosvajanju Slovenije, s svojim zadnjim predlogom zelo presenetil in dodatno zapletel že tako do skrajnosti zapletene razmere med Slovenijo in Hrvaško glede meje med državama,« je komentirala Darja Lavtižar Bebler (SD) ter pojasnila, da je doslej vendarle veljalo, da sta se državi že izrekli, da bosta kot izhodišče pri reševanju tega vprašanja upoštevali stanje na dan 25. 6. 1991, pri čemer je bilo upoštevano tudi dejstvo, da je enako ugotovila tudi t. i. Badinterjeva komisija. »Bučar s svojim zadnjim predlogom posega še globlje v zgodovino, pri čemer pa ne daje odgovora na več vprašanj, ki jih s tem morda tudi nehote postavlja. Zagotovo gre za ne dovolj proučen predlog, ki v tem trenutku bolj iritira kot daje odgovore, ni jasno, kako bi ga sploh izvedli in še manj, kakšne bi utegnile biti njegove posledice,« je nadaljevala Beblerjeva. Poudarila je še, da se zdi, da ima že »a priori« vgrajeno sistemsko napako, to je potencialni dodatni konflikt med obema državama.
Jelko Kacin (LDS) je opozoril, da je za Bučarjev način razmisleka potreben skrajno racionalen pristop. »V tem trenutku predstavljajo odnosi med Slovenijo in Hrvaško izrazito čustven izziv. Zato bi morali najprej, kolikor je le mogoče, umiriti razmere in ustvariti pogoje za racionalno soočenje.« Kacin pravi, da predlog zahteva natančno proučitev. »Bučarja cenim, tudi zaradi tega, ker ima nekonvencionalne poglede in vsak zgodovinski problem pojasni na načine, ki se jih morda nismo zavedali. Za oceno predloga pa so vedno potrebne še misli in odzivi sosednje države,« je dejal Kacin.
Zmago Jelinčič (SNS) pa nam je dejal, da je »takšen predlog skladen s stališči SNS, ki jih je stranka izražala že od leta 1992 dalje. Veseli nas, da je to povzel Bučar, ker upamo, da se bo glede na ime in pozicijo, ki jo ima Bučar, slovenska oblast malo bolj odzvala na te pobude.« Izvršni odbor SLS je včeraj zvečer izrazil podporo Bučarjevim izhodiščem, v SDS pa včeraj niso predstavljali posebnih stališč in komentarjev.
Iz torkove tiskane izdaje Dela
