Tiskane izdaje
»Bijemo boj za ustrezno pripravo zakona, a nam ta ne uspeva. Z razočaranjem ugotavljamo, da je nova ekipa na ministrstvu pripravila skoraj enak predlog kot njegovo prejšnje vodstvo. Doživel je ostro kritiko tako zakonodajno-pravne službe državnega zbora kot tudi vladne službe za zakonodajo. Ministrstvo spornih vprašanj ni rešilo, spremenilo je le nekatere malenkosti,« je zaplete s težko pričakovanim sprejetjem novosti včeraj komentiral predsednik komisije Boris Štefanec.
Sistemski zakon, ne novela, bi moral med drugim urediti postopke pred KPK, saj so jim številne zadeve na sodiščih padale, ker postopki niso dorečeni.
Ministrstvo za pravosodje:
Predlog je dopolnjen predlog, ki je bil v prejšnjem mandatu potrjen na vladi. Gradivo je bilo lani predmet širokega usklajevanja, v katerem so pripombe podali ključni deležniki. V dopolnjeni verziji so nekatere spremembe, povezane z mnenjem zakonodajnopravne službe, njihovo Izhodišče pa ostaja učinkovitejše delo KPK.
Rok za pripombe je potekel 30. novembra, tako da jih še natančno preučujemo. Kmalu je predvideno dodatno usklajevanje, tudi s KPK, na podlagi katerega bomo oblikovali končno besedilo predloga za medresorsko usklajevanje in posredovanje vladi.
Priprava celovitega novega zakona bi glede na že vloženo delo pri pripravi novele terjala daljši časovni zamik, ki pa zaradi nujnosti nekaterih sprememb ni ustrezen, niti utemeljen.
Predlog je dopolnjen predlog, ki je bil v prejšnjem mandatu potrjen na vladi. Gradivo je bilo lani predmet širokega usklajevanja, v katerem so pripombe podali ključni deležniki. V dopolnjeni verziji so nekatere spremembe, povezane z mnenjem zakonodajnopravne službe, njihovo Izhodišče pa ostaja učinkovitejše delo KPK.
Rok za pripombe je potekel 30. novembra, tako da jih še natančno preučujemo. Kmalu je predvideno dodatno usklajevanje, tudi s KPK, na podlagi katerega bomo oblikovali končno besedilo predloga za medresorsko usklajevanje in posredovanje vladi.
Priprava celovitega novega zakona bi glede na že vloženo delo pri pripravi novele terjala daljši časovni zamik, ki pa zaradi nujnosti nekaterih sprememb ni ustrezen, niti utemeljen.
V Transparency International Slovenia zatrjujejo, da se že ves čas zavzemajo za celovito zakonodajno prenovo, ki bi uredila ključna področja, kakršna so lobiranje, nasprotje interesov in zaščita žvižgačev. Kljub temu novelo pozdravljajo, saj ureja nekatere ključne pomanjkljivosti trenutne ureditve, na katere opozarja tudi Skupina držav proti korupciji Greco. Ker je že prejšnja vlada predolgo oklevala s prenovo, menijo, da mora biti novela obravnavana in sprejeta čimprej, vendar je to le prvi korak k prenovi področja boja proti korupciji v Sloveniji, pojasnjuje Vid Tomić, generalni sekretar organizacije.
Pristojnosti Pahorju
Na KPK pogrešajo še ureditev svojih pristojnosti, recimo v primeru obravnavanja korupcije v konkretnem primeru ter razjasnitev pravil za objavo premoženjskega stanja funkcionarjev, saj ga za zdaj ne morejo objaviti tako, kot bi si želeli, podobno je s pridobivanjem, obdelavami in objavami drugih podatkov, ki jih pripravijo na komisiji.
Na spremembe zakonodaje KPK čaka vsaj od leta 2014.
V Transparency International Slovenija podpirajo čimprejšnji sprejem novele.
Civilna družba naj bolj sodeluje pri pripravi predpisov.
V Transparency International Slovenija podpirajo čimprejšnji sprejem novele.
Civilna družba naj bolj sodeluje pri pripravi predpisov.
Če gre za porabo javnega denarja, tako kot je šlo v primeru zloglasnih avtorskih pogodb in različnih dodatkov, objava ne more biti nezakonita, je prepričan Štefanec, ki je bil ob svojem imenovanju deležen očitkov o neizpolnjevanju pogojev, zato se zavzema tudi za to, da bi še več pristojnosti glede imenovanja predsednika in njegovih dveh namestnikov dobil prav predsednik republike.
Poleg tega bi mu prepustil še imenovanje vseh funkcionarjev, sodnikov in tožilcev, a je to zaradi potrebne spremembe ustave neizvedljivo.
Demokratični prepad
Poleg spremembe krovne zakonodaje v komisiji pričakujejo še prevetritev resolucije o preprečevanju korupcije, ki bi večjo vlogo pri izkoreninjanju nelegitimnih praks dal civilni družbi in gospodarstvu. Sprejeti bi bilo treba etični kodeks za poslance ter zamejiti korupcijska tveganja pri pripravi predpisov.
»Demokratični deficit se v državi poglablja. Ne gre več za deficit, ampak za demokratični prepad – majhna skupina ljudi pripravi zakon, vlada ga sprejme, poslanci ga potrdijo kot po tekočem traku,« je nanizal Uroš Novak s KPK. Vendar ni vse v predpisih in smernicah, saj se predpisi nekje končajo, od tam naprej pa se začne integriteta, še ugotavlja Novak, ki se je komisiji pridružil aprila, po dolgih zapletih in notranjih sporih med njegovo predhodnico Almo Sedlar in Štefanecem.
Mandat sedanje sestave je sicer zaznamoval neobičajno visok kadrovski odliv in veliko nerešenih zadev, ki jih je za seboj zapustila Klemenčičeva komisija. Vmes so jih razrešili, zato se zdaj lahko posvečajo tematskim nadzorom, izsledke o poslovanju občin pa bodo predstavili jutri.
Vse več lobiranja črno na belem
Delovanje komisije je lani zaznamovala velika rast prijav lobističnih stikov, v primerjavi z letom poprej se je podvojilo na 3943 prijav, kar pa problema neporočanja o stikih nekaterih poslanskih skupin in ministrstev ne odpravlja.
Največ so jih prijavili v koalicijskih Desusu (316), SMC (190) in SD (166), med opozicijskimi strankami pa je na vrhu NSi (143). Poleg državnega zbora, znotraj katerega so prijavili 2626 stikov, je bilo največ lobiranja na ministrstvih za finance, javno upravo in infrastrukturo.
Ker je KPK zabeležila upad prijav sumov korupcije, je začela reševati zadeve iz prejšnjih let. Med 725 prijavami je zavrgla 163, obravnavala pa 562 primerov, uvedla 47 prekrškovnih postopkov, izrekla za 8600 evrov glob in podala 63 ovadb.
Svoje pripombe je dala na 35 predlaganih predpisov, njen proračun je znašal 1.631.082 evrov, imela je 36 zaposlenih in dva funkcionarja.
Delovanje komisije je lani zaznamovala velika rast prijav lobističnih stikov, v primerjavi z letom poprej se je podvojilo na 3943 prijav, kar pa problema neporočanja o stikih nekaterih poslanskih skupin in ministrstev ne odpravlja.
Največ so jih prijavili v koalicijskih Desusu (316), SMC (190) in SD (166), med opozicijskimi strankami pa je na vrhu NSi (143). Poleg državnega zbora, znotraj katerega so prijavili 2626 stikov, je bilo največ lobiranja na ministrstvih za finance, javno upravo in infrastrukturo.
Ker je KPK zabeležila upad prijav sumov korupcije, je začela reševati zadeve iz prejšnjih let. Med 725 prijavami je zavrgla 163, obravnavala pa 562 primerov, uvedla 47 prekrškovnih postopkov, izrekla za 8600 evrov glob in podala 63 ovadb.
Svoje pripombe je dala na 35 predlaganih predpisov, njen proračun je znašal 1.631.082 evrov, imela je 36 zaposlenih in dva funkcionarja.
