Vlada je namreč 22. novembra sporočila, da nasprotuje predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi), ki ga je 22. oktobra vložila poslanska skupina SDS. S predlogom želi, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v enaki višini kot v javnih šolah, torej 100-odstotno. S tem bi po njihovih navedbah uresničili ustavno odločbo iz leta 2014.
Ustavno obtožbo pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakonom pri opravljanju funkcije predsednika vlade ali ministra mora predlagati najmanj 10 poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti obravnavan na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil poslan najmanj 30 dni pred to sejo. Državni zbor pa mora o predlogu odločati vsaj v 60 dneh od sprejema predloga. O obtožbi predsednika vlade ali ministrov odloči državni zbor z absolutno večino, in sicer 46 glasovi. Če je sklep izglasovan, o morebitni kršitvi ustave presoja ustavno sodišče. Ustavno sodišče lahko ugotovi, da je obtožba utemeljena ali pa obtoženega oprosti. Na podlagi utemeljene obtožbe lahko ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh devetih sodnikov odloči o odvzemu funkcije predsednika vlade oziroma ministra.