Tiskane izdaje
Po besedah ministrice s predlagano novelo prehajajo v zadnjo fazo ureditve področja izbrisanih. Prvi del tega problema so na ministrstvu reševali z izdajo dopolnilnih odločb, ki so jih izdali nekaj več kot 2200. V skladu z danes sprejetim predlogom pa bodo izbrisani po vložiti vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje, je pojasnila Kresalova.
Predlog prinaša tudi novost na področju upravičencev. Vključuje namreč tudi otroke izbrisanih, ki mnogokrat niso imeli urejenega statusa v Sloveniji, kar je bilo v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom varstva koristi otrok. Novela tudi določa, da se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.
Notranja ministrica je tudi posebej poudarila, da vlada s tem zakonom ne ureja odškodnin izbrisanim in ne podeljuje državljanstev. Pri sprejemanju zakona pa tudi tokrat pričakuje zaplete: "Verjamem, da nas opozicija tudi tokrat ne bo razočarala". Izbrisani, ki niso bili upravičeni do izdaje dopolnilnih odločb, bodo imeli po besedah ministrice tri leta časa za vložitev zahtevkov. Števila upravičencev pa Kresalova, kot pravi, ne more ocenjevati, saj ni znano, koliko se jih bo v postopek prijavilo. Tako jih je po njenih besedah lahko "od sto do nekaj tisoč".
Zahtevajo vpogled v magnetogram seje vlade
Predsednik preiskovalne komisije DZ za ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij za štetje izbrisanih Robert Hrovat premiera Boruta Pahorja poziva, naj zagotovi sodelovanje izvršilne veje oblasti z omenjeno komisijo. Generalni sekretariat vlade je namreč zavrnil zahtevo komisije po predaji kopije magnetograma seje vlade iz leta 2004.
Preiskovalna komisija je namreč od generalnega sekretariata vlade zahtevala kopijo magnetograma seje vlade z 8. januarja 2004. Vlada je tedaj sprejela informacijo tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca o tem, da bodo začeli izvajanje postopkov izdaje odločb izbrisanim neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča.
Generalni sekretariat vlade pa je zahtevo za predajo kopije magnetograma omenjene seje zavrnil, pri čemer se je skliceval na poslovnik vlade. Ta namreč določa, da so dobesedni zapisi vladnih sej podatki z najvišjo stopnjo tajnosti, in opredeljuje, kdo ima do njih dostop.
Predsednik preiskovalne komisije Hrovat (SDS) pa meni, da je generalni sekretariat z zavrnitvijo zahteve kršil ustavo, zakon o parlamentarni preiskavi in hierarhijo pravih aktov. Kot je Hrovat zapisal v dopisu Pahorju, je poslovnik nižji pravni akt od zakona, določbe vladnega poslovnika pa zato ne morejo odpravljati določb zakona o parlamentarni preiskavi ter zakona o tajnih podatkih. Po slednjem imajo vsi poslanci dostop do tajnih gradiv.
Hrovat še navaja določbo ustave, ki eksplicitno določa, da imajo parlamentarne preiskovalne komisije enaka pooblastila kot pravosodni organi. "Oviranje parlamentarne preiskovalne komisije ima torej enake pravne posledice kot oviranje pravosodnih organov," je v dopisu Pahorju še zapisal Hrovat. Prepričan je, da komisija izpolnjuje vse pogoje za dostop do zahtevanega gradiva.
Predsednik komisije zato premiera Pahorja poziva, naj zagotovi "korekten odnos izvršilne veje oblasti do ustavne vloge parlamenta ter sodelovanje organov brez oviranj in zavlačevanj".
