Tiskane izdaje
Ljubljana – Na seznamu medicinskih pripomočkov za zdravljenje ali medicinsko rehabilitacijo, ki jih zavarovancem krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po določenem cenovnem standardu oziroma pogodbeni ceni, je od januarja 19 skupin. Med njimi so tudi slušni aparati.
Med uporabniki slušnih aparatov je kar 65 odstotkov starejših od 55 let, od teh pa je polovica starejših od 65 let, ugotavljajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih ZZZS vsako leto izdajo približno 18.000 novih. V Sloveniji je približno 10 odstotkov ljudi z okvaro sluha, le pri tretjini pa je ta okvara tudi ugotovljena.
Velja pravilo, da ljudje z zdravim sluhom slišijo govor z razdalje šestih metrov, srednje naglušni z enega do štirih metrov, hudi naglušni pa z razdalje manj kot meter. Starejši, še posebno tisti, ki niso več delovno aktivni, se težav zaradi sluha največkrat niti ne zavedajo, ugotavlja Adem Jahjefendić, strokovni sodelavec ZDGNS. Na to, da slabo slišijo, jih opozorijo svojci ali sosedje zaradi preglasnega poslušanja glasbe ali TV-sprejemnika. Imajo težave z razumevanjem, koncentracijo, spominom, navezovanjem stikov, vključevanjem v družbo in niso zmožni krepiti besednega zaklada.
Posledice so slabša informiranost, osamljenost, stres, izogibanje družbi, pogovorom in kontaktom z ljudmi, potreba po tuji pomoči. Pogosto zavračajo slušni aparat ali ga ne nosijo redno. Vse predolgo namreč traja – od sedem do deset let –, da si ljudje priznajo te težave, to pa ima posledice, ki otežijo navajanje na aparat in nov način komunikacije. Zato na ZDGNS vse tiste, ki imajo težave s sluhom, spodbujajo, da se čim prej posvetujejo s strokovnjakom in ukrepajo, tudi na zvezi pa so jim vedno pripravljeni svetovati, četudi niso njihovi člani.
Jahjefendić tudi pozarja, naj ljudje ne kupujejo slušnih aparatov od poceni ponudnikov. Vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, lahko namreč brezplačno pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS. Ta ima pogodbo z osmimi različnimi dobavitelji, ki ponujajo približno 60 različnih slušnih aparatov v določenem cenovnem standardu: od 300 evrov do najdražjega – procesorja za kostno vsidran slušni aparat s cenovnim standardom 4106 evrov. Pri vsakem je določena tudi trajnostna doba, ki je od 24 pa tudi do 72 mesecev. Mogoče je pridobiti tudi nadstandardni aparat, vendar le v primeru, če zdravnik v komisiji ZZZS odloči, da s standardnim nekdo ne dosega potrebnega rehabilitacijskega učinka.
Podobno velja tudi za vseh ostalih 18 skupin medicinskih pripomočkov, ki so kriti iz zavarovanja. Mednje sodijo proteze udov, estetske proteze, ortoze za stabilizacijo udov in hrbtenice, ortopedska obutev, vozički. Tudi električni stimulatorji in ostali aparati (na primer za podporo pri dihanju), pripomočki za nego na bolnikovem domu (postelje z dodatki, blazine proti preležaninam), pripomočki pri težavah z odvajanjem seča in blata, pri zdravljenju sladkorne bolezni. Na seznamu so tudi pripomočki za slepe in slabovidne, pripomočki za izboljšanje vida, obvezilni material in ostali medicinski pripomočki.
***
Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo od 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili. Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
