Tiskane izdaje
Metlika – Dars bi moral po napovedih ministrstva leta 2018 začeti graditi odsek tretje razvojne osi od dolenjske avtoceste do novomeške družbe Revoz. Toda v družbi Dars pravijo, da je za njih najpomembnejše sprejetje operativnega programa, ki ga pripravljajo prav na ministrstvu za infrastrukturo, zato o rokih gradnje še ne morejo govoriti.
Po izjavah ministrstva za infrastrukturo aktivnosti v prvi fazi projekta potekajo skladno z načrtom izvajanja koncesije za leto 2015, ki je bila sklenjena med državo in družbo Dars. V Darsu pa čakajo tudi na sprejetje novega poroštvenega zakona, ki bo družbi omogočil ugodnejše zagotavljanje finančnih virov. Šele nato bodo lahko govorili o natančnih rokih za pripravo dokumentacije in začetek gradnje, so za Delo povedali v Darsu.
Zemljišč še ne odkupujejo
Na vprašanje, ki najbolj zanima Belokranjce in gospodarske družbe – kdaj bodo začeli graditi cesto do Malin s predorom –, infrastrukturni minister Peter Gašperšič ni odgovoril, ker da »podrobnejša dinamika aktivnosti za ta del odseka še ni dorečena«. Napovedal je, da bodo prvi cestni odsek od dolenjske avtoceste do Malin v dolžini 26 kilometrov gradili v treh fazah.
V okviru prednostnih naložb bo v evropski finančni perspektivi 2014–2020 po njegovih besedah potekala konkretizacija na odseku od avtocestnega priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek (Revoz), sledila bo druga faza od priključka Osredek do razcepa Poganci in zadnja, tretja faza med razcepom Poganci do priključka Maline. Za ta del je bil že leta 2012 sprejet državni prostorski načrt (DPN), a v tem času niso odkupili niti kvadratnega metra zemljišča. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič opozarja, da mora Dars pripraviti projektno dokumentacijo, odkupiti zemljišča in pridobiti gradbeno dovoljenje v enem kosu od dolenjske avtoceste pa vse do Malin in da Belokranjci ne bodo privolili v pridobivanje dokumentacije za vsako fazo posebej.
Težave gospodarstva
Zaradi slabe cestne povezave imajo v metliški družbi Kolpa in črnomaljski Alpe Dom velike logistične težave. Družba Kolpa, ki ustvari 46 milijonov evrov prometa na leto, čez Gorjance vsako leto pripelje 12.000 ton repromateriala in končnih izdelkov. Vse se ustavi, ko na Gorjancih zapade nekaj centimetrov snega ali se zgodi prometna nesreča.
Urša Nemanič je povedala, da mora družba v takšnih primerih kljub vsemu plačati špediterje, kupci pa jim zaradi netočne dostave zaračunavajo pogodbene globe. V družbi Adria Dom, v kateri izdelujejo mobilne hiške, pa zaradi ozkih belokranjskih cest in tiste čez Gorjance iz varnostnih razlogov svoje izdelke vozijo h kupcem le ponoči. »Težave se pojavljajo tudi pri vzpostavljanju poslovnih odnosov z novimi kupci, saj ti ne pričakujejo logističnih težav zaradi slabih cest. Da je ironija še večja, sestanke z novimi kupci organiziramo kar v matični družbi v Novem mestu,« je povedala njihova direktorica Marta Kelvišar in dodala, da težave z logistiko občutno zmanjšujejo njihovo konkurenčnost in ogrožajo prihodnost družbe.
Zaradi logističnih težav so ob 300.000 evrov zaslužka na leto, to je dva odstotka letnega prometa. »Glede na sedanje gospodarske razmere v Beli krajini in razvojne načrte naše družbe mora država takoj začeti gradnjo južnega kraka tretje razvojne osi skupaj s predorom pod Gorjanci do razcepa Maline,« je opozorila Kelvišarjeva.
