Predsednica Zdravniške zbornice: Z ukrepi na področju zdravstva ne moremo biti najbolj zadovoljni

V povezavi z aktualnimi razmerami pri spopadanju z epidemijo covida-19 je predsednica Zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek - Travnik podala izjavo za javnost.



Uvodoma je predsednica Zbornice izrazila sožalje vsem, ki so v teh dneh izgubili bližnje in zaradi narave virusa tudi niso mogli biti navzoči ob umirajočih. Globoko prizadete je pozvala, naj v teh težkih trenutkih ne oklevajo, temveč poiščejo pomoč.

»Čeprav podatki kažejo, da se epidemija umirja, ne moremo biti gotovi, da bo tako ostalo, še posebej če ne bomo spoštovali predpisanih omejitev,« je dejala. Od kolegov je dobila podatke, da se v zasebnih objektih ljudje družijo in sedanje dogajanje jemljejo kot nekakšen dopust.

Izigravanje ukrepov po mnenju Čebašek - Travnikove predstavlja še dodatne obremenitve zdravstvenih delavcev, ki so zaradi narave dela že tako najbolj izpostavljeni okužbam: »Osebne varovalne opreme še vedno ni dovolj za vse. Poti naročanja in dostave za določene kategorije zdravnikov še niso dobro urejene.« Obstajajo pa napovedi, da bo opreme v bližnji prihodnosti za sprotno uporabo dovolj: »Ker je primanjkuje, se proučujejo možnosti za ponovno uporabo obstoječe, a poskusi v zvezi s tem niso obetavni.« 

Zaradi nanizanega predsednica deli občutke razočaranja, ki ga doživljajo zdravstveni delavci ob odlogu izplačil dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času covida-19: »Nerazumno je, da je prišlo do nejasnosti ravno pri izplačilih zanje. Za tolmačenje kolektivne pogodbe je bilo dovolj časa. Tudi za pripravo meril, če so ta res tako potrebna, v tem trenutku ni pravi čas.

Da dodatek v višini 65-odstotne urne postavke osnovne plače kljub prvotni obljubi še ni bil izplačan, se zdi predsednici neodgovorno. Ne vidi niti razloga, zakaj to ne bi moglo biti izplačano. Glede tega po njenem ne potrebujemo nobenega usklajevanja.

Medtem je vladni govorec Jelko Kacin sporočil, da bodo obljubljeni dodatki najbolj obremenjenim delavcem med epidemijo izplačani, a je treba počakati do sprejetja interventnega zakona, ko bodo zagotovljena proračunska sredstva.
 

Pričakuje se delo brez pogodb

Predsednica zbornice je povedala, da kljub naporom vlade, da bi pomagala prebivalstvu in gospodarstvu, z ukrepi na področju zdravstva ne moremo biti najbolj zadovoljni.

​Poleg pomanjkanja opreme in zadrževanja izplačila dodatka ni urejeno niti sodelovanje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov s koncesijo ali brez. Javni zdravstveni zavodi namreč pričakujejo njihovo vključevanje brez vsakršnih pogodb, kar je po mnenju Čebašek - Travnikove nesprejemljivo, saj v tem primeru ni poskrbljeno za zavarovanje odgovornosti in za plačilo njihovega dela.

Pacienti se tako že pritožujejo, da jih določen zdravnik ni ustrezno oskrbel, ni imel dostopa do njihovih podatkov, ker nima profesionalne kartice ... Pritožbe se bodo dogajale, dokler stvari ne bodo urejene, zato na Zbornici vztrajajo, da se sklenejo pogodbe.

Kot poseben problem izpostavljajo zdravnike brez koncesije, ki so popolnoma izključeni iz sistema javnega zdravstva in nimajo poslovnega odnosa z ZZZS. »A tudi ti zdravniki so zdravniki, imajo licence, znanje, kapacitete, vendar ljudem ne morejo pomagati, ker se zaradi togih pravil ne morejo vključiti v sistem javnega zdravstva,« je opozorila predsednica. Dodala je, da smo v absurdni situaciji, ko imamo zdravnike, ki želijo delati, a jih javni zdravstveni sistem ni sposoben vključiti.

»Namesto, da bi ZZZS predlagal rešitve, vedno znova odgovori, da ravna po zakonih in pravilih. V teh dneh se moramo vsi prilagajati, čas je, da s tem začne še zavod,« je bila ostra Čebašek - Travnikova.

​Zanima jo, koliko časa bo vlada še tolerirala, da zasebni zdravniki in zobozdravniki ne bodo mogli sodelovati znotraj javnega zdravstvenega sistema.

Kot dobro novico je predstavila, da so se zdravniki organizirali in prebivalstvu ponujajo svetovanje po telefonu ali elektronski pošti. Na pobudo zbornice se je odzvalo tudi nekaj prostovoljcev, med njimi pripravniki in študenti šestih letnikov medicinske fakultete. Zdaj je na potezi ministrstvo za zdravje, ki jih mora razporediti na delo. Organiziranih je tudi sedem vstopnih točk za paciente z zobozdravstvenimi težavami. Zobozdravniki se za delo v teh ambulantah javljajo sami.

Ko bo epidemije enkrat konec ali se bodo začeli rahljati posamezni ukrepi se bo povečal navala na zdravstvene storitve. Nekateri zdravstveni zavodi se na to že pripravljajo. »Zavedati se je treba, da bodo obravnave potekale počasi. Treba bo računati, da kadra ne bo dovolj, ker bo veliko osebja še vedno intenzivneje delalo z bolniki s covidom-19. Zato bo treba pripraviti pravne osnove, da se v dnevno obravnavo bolnih čim prej vključijo vse zdravstvene kapacitete – javne in zasebne,« je za čas potem povedala Čebašek - Travnikova.

Naročanje po zdaj veljavnih aktih po njenih besedah ne bo izvedljivo tudi zaradi nepredvidljivega konca epidemije: »Vse bo treba začeti na novo.« Država pa bo morala dati zelo jasna navodila, da se zdaj veljavni akti ne morejo upoštevati.

Predstavnica zdravnikov je še povedala, da se ne smemo slepiti in da se bo zdravstveno stanje prebivalcev v odsotnosti izvajanja rednih zdravstvenih storitev zelo verjetno poslabšalo in zelo verjetno tudi podražilo: »Država bo morala velik del denarja nameniti tudi za okrevanje zdravstvenega sistema, da bo to še naprej lahko opravljajo svoje poslanstvo.«

Okuženih zdravstvenih delavcev je okoli 160, a podatkov o tem, iz katerega področja so na Zbornici nimajo. Ne moremo si privoščiti, da je toliko zdravstvenih delavcev okuženih in izključenih iz delovnih procesov, in če se bo to nadaljevalo, po mnenju Čebaškove nismo na dobri poti.

Glede razhajanj med politiko in stroko glede uporabe zaščitne opreme in izvajanja ukrepov je dejala, da se to dogaja v vseh državah. Razprave o tem, kdo ima ta hip najbolj prav, se ji zdijo v teh trenutkih popolnoma nekoristne.
Razhajanja na začetku epidemije, ko »smo eni govorili, da se je treba pripraviti, drugi pa so nas označili za sejalce panike in strahu«, so se ji zdela mnogo hujša.

Glede menjave vodstva Nacionalnega inštituta za javno zdravje je dejala, da je bila to že v preteklosti politična odločitev in takšna bo po njenem najbrž tudi zdaj.

Nepovabilo Koordinaciji zdravniških organizacij v strokovno skupino, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje in jo vodi Bojana Beović​, je označila kot njihovo odločitev: »Ne vemo, zakaj nismo bili povabljeni.«

Novoimenovani državni sekretarki Tini Bregant želi, da bi uspešno in odločno zastopala ideje zdravništva in jih poskušala uveljaviti.