Predsednik švedskega parlamenta pri Cukjatiju

Ljubljana - Švedska je zainteresirana za krepitev sodelovanja s Slovenijo, še posebej na področju izobraževanja, je povedal predsednik švedskega parlamenta Björn von Sydow po današnjem srečanju z gostiteljem, predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem v Ljubljani. Poleg dvostranskih odnosov sta predsednika spregovorila še o vrsti evropskih vprašan, med drugim o usodi evropske ustavne pogodbe in nadaljnji širitvi povezave.

O parlamentarni demokraciji in evropski integraciji

Kot je dejal Cukjati, ima Švedska izreden čut za kandidatke za članstvo v EU in jim želi pomagati pri demokratizaciji in izpolnjevanju evropskih kriterijev. To si prizadeva tudi Slovenija in s tem namenom bo v Ljubljani v petek in soboto potekal seminar o parlamentarni demokraciji in evropski integraciji, ki ga organizirata švedski in slovenski parlament. Po besedah Cukjatija se je na seminar prijavilo 30 tujih poslancev, predvsem iz držav Zahodnega Balkana, sodelovali pa bodo tudi štirje poslanci iz Švedske in eden iz Evropskega parlamenta.

Švedska vlada podpira širitev EU

Von Sydow, ki je v sredo prispel na tridnevni uradni obisk v Slovenijo, je pojasnil, da vlada v švedskem parlamentu velika podpora nadaljnji širitvi EU, zato so pozdravili napredek tako Bolgarije in Romunije kot Turčije, Hrvaške in Makedonije pri tem vprašanju. "To je politika, ki ji sledimo in ki ji bomo sledili tudi v prihodnje," je dejal.

O prihodnosti evropske ustavne pogodbe

Večina v švedskem riksdagu podpira tudi nadaljnje pogovore o prihodnosti evropske ustavne pogodbe, je pojasnil von Sydow. Pojasnil je, da je švedska vlada po neuspešnih referendumih v Franciji in na Nizozemskem predlagala, da zaenkrat še ne bi razpravljali o ratifikaciji ustavnega osnutka, to pa so podprle vse sile v parlamentu. Kot je dejal, so se strinjali, da si je treba vzeti čas za razmislek o dokumentu, saj je trenuten položaj na tem področju zelo zapleten. "O zadevi se bo razpravljalo, ko bo čas za to," je dodal.

Obenem je poudaril, da so nacionalni parlamenti tisti, ki odločajo o usodi skupne evropske ustave, in ne evropske institucije. Zato je po njegovih ocenah treba počakati na konferenco predsednikov parlamentov držav članic EU, ki bo čez nekaj mesecev v Koebenhavnu in na kateri bodo razpravljali o tem vprašanju.

Za krepitev sodelovanja na področju izobraževanja

Predsednika slovenskega in švedskega parlamenta sta razpravljala tudi o dvostranskem sodelovanju med Slovenijo in Švedsko. Po besedah Cukjatija so bili pogovori plodni, saj so odnosi med državama zelo dobri, tudi na parlamentarni ravni. Kot je pojasnil von Sydow, je Švedska še posebej zainteresirana za krepitev sodelovanja na področju izobraževanja, tako na dvostranski ravni kot ravni EU, zato ga na obisku v Ljubljani spremljajo tudi člani odbora za izobraževanje v parlamentu v Stockholmu.

Predsednika parlamenta Kraljevine Švedske sprejel tudi premier

Švedski gost se je danes sestal že s predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jožefom Jerovškom, z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom ter s premierom Janzom Janšo na današnjem programu pa ima še pogovore s predsedniki odborov DZ za zadeve Evropske unije, za kulturo, šolstvo in šport ter za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Popoldne pa je von Sydow predaval na Fakulteti za družbene vede na temo Krepitev demokracije v razširjeni EU.

Predsednik republike Janez Drnovšek pa se bo s predsednikom švedskega parlamenta srečal v petek v veliki dvorani predsedniške palače na Erjavčevi 17, so sporočili iz urada predsednika republike.

Von Sydow in Janša sta se strinjala, da so dvostranski odnosi med državama zelo dobri in brez odprtih vprašanj. Izrazila sta vzajemen interes za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja, zlasti za povečanje obsega medsebojnih investicij. Predsednik vlade je gostu predstavil priprave Slovenije na prevzem evra in na vključitev v območje Schengena.

Slovenski premier in švedski predsednik parlamenta sta soglašala, da državi izvrstno sodelujeta tudi v okviru Evropske unije in imata podobne poglede na vrsto aktualnih mednarodnih vprašanj. Podprla sta evropsko perspektivo za države Zahodnega Balkana, ki je ključno gibalo ohranjanja stabilnosti ter spodbujanja demokratičnega in gospodarskega razvoja v regiji. V zvezi s prihodnostjo evropske integracije sta izrazila upanje, da bodo članice v obdobju refleksije prišle do dogovora o nadaljnjih korakih v zvezi s Pogodbo o ustavi za Evropo.