Brez tesnejšega sodelovanja ne bo mogoče načrtovati boljše prihodnosti EU

Brdo pri Kranju - Na okrogli mizi predsednika republike Danila Türka o finančnih vidikih prihodnosti Evropske unije smo slišali veliko vprašanj in tudi nekaj odgovorov. Za oba komisarja Janeza Potočnika in Janusza Lewandowskega je prihodnost skupnosti mogoče načrtovati le v okviru bolj povezne EU.

EU in z njo Slovenija se je znašla pred mnogimi izzivi, je navedel nesporno dejstvo evropski komisar za okolje Janez Potočnik, veliko je vprašanj, nekaj je tudi že odgovorov, a nekaj je jasno, je poudaril: po njegovem mora Slovenija aktivno sodelovati v procesu iskanja izhodov iz finančne in gospodarske krize. »Pri tem je bolje sedeti na komunitarnem, kot pa na medvladnem vlaku,« je dejal Potočnik.

Brez prenosa nekaterih pristojnosti na evropsko raven ne bo šlo, je prepričan, v takšnem duhu tudi razume nedavno izjavo predsednika evropske komisije Manuela Barrosa o federaciji nacionalnih držav. »To idejo razumem kot potrebo po večjem združevanju in koordinaciji nekaterih politik,« je dejal Potočnik. Vzpostavitev enotnega bančnega sistema (bančna unija) je zanj nujen ukrep, a ne zadosten, ker se države članice soočajo tudi z javnofinančnimi primakljaji in nizko gospodarsko rastjo. O tem, kako bo svet izgledal jutri, je težko govoriti, je pa jasno, meni Potočnik, da po krizi ne bo več tak kot je bilo pred krizo. V procesu sprememb je nujno razmišljati o večjem številu delovnih mest in gospodarski rasti, pri tem pa da je ključno, na katerih vsebinah bo slonela rast.

Tudi evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski je poudaril tesnejše sodelovanje članic EU, kar je ilustriral z osvojenimi medaljami na olimpijskih igrah − po zlatih medaljah spremljamo boj Kitajske in ZDA, če pa bi sešteli vse zlate medalje članic EU, bi se »boj« odvijal med tremi velesilami. Tako bi lahko bilo tudi na veliko bolj pomembnih področjih, če bo EU še bolj tesno sodelovala. Po njegovem lahko evropski proračun v prihodnje odigra še pomembnejšo vlogo, ker so ta sredstva, ki se v veliki večini vrnejo članicam EU, namenjena konkretnim investicijam.

Okrogle mize sta se udeležila tudi bivša guvernerja centralne banke Mitja Gaspari in France Arhar, direktorica SKB banke Cvetka Selšek in profesor s Fakultete za management v Kopru Matjaž Nahtigal. Gaspari je dejal, da mora Slovenija kot majhna država konsolidirati javne finance, če želimo normalno gospodarsko rast, je pa opozoril na vrsto dilem, ki se uveljavljajo ob vzpostavljanju novih pravil na področju bančnega sistema.

Arhar je opozoril na problem odgovornosti pri morebitnem vzpostavljanju bančne unije − kdo bo odgovoren: lastniki, države ali evropske institucije, se je spraševal. Zanj pa je ključno, da se vzpostavi zaupanje, kajti banke brez zaupanja ne morejo funkcionirati. Selškova pa je opozorila na problem pomanjkanja kapitala, kar ni le slovenska težava. Glede reševanja slovenskega bančnega sistema je dejala, da je glede na okoliščine slaba banka še najboljša rešitev, a da bi morali politiki po sprejeti odločitvi prepustiti upravljanje s to institucijo strokovnjakom.