Predsednik vlade odgovarjal poslancem

Ljubljana – Poslanke in poslanci bodo na februarskem zasedanju, ki se je začelo danes, odločali o dveh ministrskih kandidatih, in sicer Iztoku Jarcu, ki se poteguje za položaj kmetijskega ministra, ter Žigi Turku, ki naj bi postal novi minister za razvoj. DZ bo glasoval tudi o kandidatu za guvernerja Banke Slovenije Andreju Rantu ter imenoval tri nove člane programskega sveta RTVS. Plenum bo tudi odločil, kakšna bo usoda predlaganih ustavnih sprememb s področja poslanske imunitete in sodstva.

Poslanska vprašanja predsedniku vlade

Redno sejo DZ so poslanke in poslanci kot običajno začeli s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom.

Premieru Janši so poslansko vprašanje tudi tokrat zastavili trije opozicijski in koalicijski poslanec. Darjo Lavtižar Bebler (LDS) je zanimalo Janševo stališče do govora italijanskega predsednika Giorga Napolitana ob nedavnem praznovanju spomina na fojbe. Poslanec SD Bojan Kontič je predsednika vlade pobaral o časovnem in vsebinskem načrtu sprejemanja pokrajinske zakonodaje, Bogdan Barovič (SNS) pa o projektu razvoja območja tretje razvojne osi.

V imenu koalicijskih poslanskih skupin je Jože Tanko (SDS) premiera povprašal, kako ocenjuje delovanje Banke Slovenije pri prevzemu evra ter pri zagotavljanju zakonitosti delovanja monetarnega in fiskalnega sistema od leta 1990.

Janša: Fojbe so praktično vsako leto februarja aktualna tema

Predsednik vlade je v odgovoru na vprašanje poslanke Lavtižar Bebler, ali se namerava vlada odzvati na govor italijanskega predsednika, pojasnil, da gre v tem primeru za stališča, izražena v govoru predsednika sosednje države, zato je prav, da se je nanje odzval predsednik Janez Drnovšek.

Kot je poudaril premier, v tem primeru ni šlo za stališča, sklepe ali ukrepe, ki bi jih sprejela italijanska vlada, ampak "za stališča, ki so bila izražena v govoru predsednika sosednje države", zato je prav, da je nanje "neposredno odgovoril predsednik Slovenije". To je po mnenju premiera tista raven dialoga, ki mora v takšnih primerih potekati.

Ob tem je še ocenil, da je to, že vse odkar Italija praznuje dan spomina na fojbe, "praktično vsako leto februarja aktualna tema". Vlada se je sicer prvič, ko je to vprašanje postalo aktualno in medijsko zelo odmevno, odzvala že februarja leta 2005, je povedal Janša. "Predsednik Italije je te dogodke dokazljivo, če preberete ta govor, interpretiral enostransko," je še dejal.

Opozicijska poslanka je sicer v svojem vprašanju premieru ocenila, da je bila vsebina Napolitanovega govora "naravnost šokantna", ter poudarila, da je treba na to vprašanje gledati v luči 60. obletnice podpisa Pariške mirovne pogodbe, ki je potekala ravno na dan spomina na fojbe.

Pokrajinsko zakonodajo bo vlada pripravila v paketu

Predsednik vlade je poslancu Kontiču pojasnil, da se je sprejemanje pokrajinske zakonodaje zavleklo zaradi širokega usklajevanja ter da bo vlada zakon, ki bo določil število pokrajin in njihova območja, pripravila hkrati s štirimi vsebinskimi zakoni.

Vlada je namreč sprejem paketa zakonov načrtovala že do konca lanskega leta, nato je termin prestavila na januar, a pokrajinska zakonodaja še danes ni pripravljena.

Predsednik vlade odgovarja, da pri pokrajinski zakonodaji še zdaleč ne gre zgolj za vladni projekt. "Če bi bilo odvisno od vlade, bi te roke lahko tudi presegli," pravi Janša in dodaja, da se je priprava zakonskega paketa zavlekla zaradi usklajevanja. Ker je opozicija zahtevala, da se zakon, ki bo določil število pokrajin ter njihove sedeže in območja, obravnava skupaj s štirimi vsebinskimi zakoni, trenutno potekajo še aktivnosti glede tega zakona, ki je v delovni verziji že pripravljen.

Načrtovana časovnica je sicer še vedno aktualna, poudarja Janša, saj bi bilo smiselno, da bi volitve v pokrajinske organe potekale hkrati z državnozborskimi leta 2008.

„Trenutno še ni bila izbrana nobena varianta poteka tretje razvojne osi“

Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Baroviča zavrnil navedbo opozicijskega poslanca, da tretja razvojna os ni zapisana v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih. Za celoten projekt je po njegovih besedah namenjenih skoraj 1,5 milijarde evrov, od tega "največji posamični del" prav za tretjo razvojno os.

Ob tem je premier poudaril, da trenutno še ni bila izbrana nobena varianta poteka tretje razvojne osi, jasno je le, da gre za povezavo od avstrijske do hrvaške meje. "Torej, v tem trenutku ni nobenega razloga za kakšno slabo voljo v zvezi s tretjo razvojno osjo," je dejal Janša.

Tako Barovič kot Darja Lavtižar Bebler pa nista bila zadovoljna s pojasnili predsednika vlade, zato sta predlagala, da državni zbor na naslednji seji o obeh odgovorih opravi razpravo.

„Čeprav v BS morda niso bili izkoriščeni vsi potenciali, je končni izid dober“

Koalicijski poslanec Tanko pa je predsednika vlade opozoril, da se pojavljajo ugotovitve, da BS ni zagotavljala nadzora in zakonitega delovanja bančnega sistema.

Premier Janša je sodelovanje z BS pri prevzemu označil kot dobro in konstruktivno. Čeprav v BS morda niso bili izkoriščeni vsi potenciali, je končni izid dober, ocenjuje predsednik vlade. Kar pa se tiče drugih nalog BS, Janša opozarja na nepopolna poročila, ki jih je banka v preteklosti posredovala državnemu zboru. Nepojasnjene stvari pa so ostale tudi v tem mandatu, je ocenil Janša in spomnil na banko SIB in vrsto propadlih hranilno-kreditnih služb, kjer BS ni opravila naloge zaščite varčevalcev. Sporna se mu zdi tudi zakonitost delovanja podružnic nekaterih bank v tujini, nad katerimi ni bilo ustreznega nadzora.

Kangler ni več poslanec, kdo ga bo nasledil?

DZ se je ob začetku rednega februarskega zasedanja seznanil z odstopom poslanca SLS Franca Kanglerja. Zdaj že nekdanji poslanec se je za odstop odločil, ker je bil na jesenskih lokalnih volitvah izvoljen za mariborskega župana. S tem, ko so se poslanci in poslanke seznanili s Kanglerjevim odstopom, lahko steče tudi postopek za imenovanje njegovega naslednika.

Kangler je namreč v svoji odstopni izjavi zapisal, da s svojim odstopom udejanja obljubo volivkam in volivcem, da bo v primeru izvolitve za župana Mestne občine Maribor odstopil z mesta poslanca ter funkcijo župana opravljal poklicno.

Prvi na listi za njim je sedanji minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, ki se ministrski funkciji ne namerava odpovedati. Za njim se je na volitvah uvrstil nekdanji prometni minister Anton Bergauer. Če funkcije ne bo sprejel, bi lahko mariborskega župana v državnem zboru zamenjal nekdanji župan Podčetrtka Marjan Drofenik.

Kangler je sicer v DZ opravljal funkcijo predsednika odbora za promet ter bil član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter delegacije državnega zbora v parlamentarni skupščini zveze Nato. Seja se bo nadaljevala ob 15. uri s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade.

V DZ odslej osem poslanskih skupin

Na februarskem zasedanju DZ prvič v tem mandatu sodeluje osem poslanskih skupin. Šest nekdanjih poslancev LDS se je namreč vključilo v poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki jo bo vodil Matej Lahovnik. Nova poslanska skupina sicer ne bo spremenila razmerja moči v državnem zboru, saj nekdanji poslanci liberalne demokracije ostajajo na opozicijski strani. Še vedno pa ni rešeno vprašanje zastopanosti nove poslanske skupine v delovnih telesih DZ, o čemer naj bi dogovor dosegli prihodnji teden.