Predsedniki strank v upanju na zbližanje stališč o arhivih

Ljubljana - Predsedniki parlamentarnih strank od sredinega sestanka, ki ga je na pobudo predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janše sklical premier Borut Pahor, pričakujejo zbližanje stališč glede predlagane spremembe zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

Ena glavnih tem na mizah parlamentarcev je tako ta teden zaplet glede predloga novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je na noge spravil predvsem opozicijo. Spremembe zakona bodo namreč segle na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti, piše STA.

Po mnenju Janeza Janše vlada s predlogom zakonske novele skuša sedaj tudi formalno zapreti omenjeno arhivsko gradivo. Argumenti vlade za sprejetje novele pa po njegovem mnenju kažejo na to, da se želi v okviru zaščite nacionalnih interesov in varnosti prikriti delovanje nekdanje tajne politične policije SDV.

Janša je Borutu Pahorju predlagal, da na to temo razpravlja politični vrh. Predsednik vlade je sestanek sklical za sredo.

Odbor za kulturo prekinil razpravo o noveli zakona o varstvu arhivov

O tem je že danes razpravljal parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino, vendar so debato zaradi začetka seje državnega zbora začasno prekinili. Nadaljevali bodo danes, kmalu po prekinitvi seje državnega zbora. V petek bo o noveli odločal DZ, še poroča STA.

Zahtevo za sklic nujne seje odbora je vložila poslanska skupina SDS, predlagajo pa sprejetje sklepa, s katerim odbor vladi predlaga umik novele omejenega zakona. Predsednica odbora Majda Potrata (SD) je sicer ob začetku seje napovedala, da predloga sklepa ne bo dala na glasovanje, saj ni v skladu s poslovnikom.

Poslanec SDS Branko Grims je po poročanju STA poudaril, da predlog zakona pomeni legalizacijo rušenja pravne države. Poudarja, da si je nek uradnik samovoljno vzel pravico, da razglasi neustavnost dela zakona, čeprav lahko o tem odloča le ustavno sodišče. Ali pristajamo na to, da se najprej ruši pravna država in to s strani tistih uradnikov, ki so zadolženi za izvajanje zakona, in potem vlada hoče to pokriti s spremembo zakona, sprašuje poslanec SDS. Kot poudarja, je s predlogom novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih vlada priznala, da je bil zakon kršen.

Ministrica za kulturo Majda Širca je pojasnila, da so predstavniki Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in Arhiva RS opozorili na to, da lahko trenutna zakonodaja ogrozi interese države in človeška življenja, zato ministrstvo ni oklevalo s predlogom spremembe zakona. Širca poudarja, da je tudi sama odprla veliko arhivov in zato ve, kakšna je teža v arhivskem gradivu. Zato ministrica tudi ve, kakšna je teža, če so ti arhivi zlorabljeni. Ob tem poudarja, da je bilo vprašanje ureditve arhivov prioriteta ministrstva od prvega dne, piše STA.

Tudi poslanec Zares Franco Juri poudarja nujnost sprejema predloga novele zakona. Kot pravi, se mora zakon spremeniti, ker ima luknje in omogoča, da "se ne ve, kdo pije in kdo plača". Predlog spremembe zakona po njegovih besedah ureja področje varovanja arhivskih gradiv na način, ki je primerljiv z ureditvami v drugih evropskih državah. "To je poskus normalizacije, ki ne zapira arhivov," poudarja Juri. Dodaja, da v komisiji, ki bo odločala o morebitnem razkritju dokumentov, ne bodo sedeli samo vladni predstavniki, ampak tudi zgodovinarji, ki jih bo izbrala opozicija. Po njegovem mnenju so poslanci SDS pri arhivih odprli "ideološko fronto, ker se bojijo, da bi se država ukvarjala s pravimi problemi", to pa so 800 milijonske luknje, ki so nastale v njihovih krogih.

Poslanec SDS Jožef Jerovšek ocenjuje, da vlada želi s spremembo zakona zaščititi terorizem in zločine, ki jih je zakrivila Udba. Njegov strankarski kolega Aleksander Zorn pa ocenjuje, da je namen predloga novele zakona zaščititi kriminalne združbe. Pojasnjuje namreč, da je Udba v 60. letih prejšnjega stoletja organizirala kriminalne združbe, ki naj bi tihotapile heroin, denar in zlato in urile teroriste vseh vrst, tudi Al Kaido.

Širca je poporočanju STA izrazila ogorčenje nad obtožbami, da predlog novele zakona ščiti teroriste. Poudarila je, da z novelo zakona skušajo preprečiti razkritje osebnih podatkov ljudi, ki so delali za to, da lahko danes živimo v Sloveniji kot samostojni državi. Ti ljudje so lahko še živi in so lahko v sistemu še prisotni, poudarja. Prisotne na odboru pa je pozvala, "naj se ne sprožajo fantazije, ki presegajo meje dobrega okusa".

V NSi nasprotujejo spremembi zakonodaje, saj sumijo, da se za zapiranjem arhivov skrivajo posamezniki na visokih položajih. Sprašujejo se, ali ti posamezniki želijo preprečiti, da se raziščejo zločini teroristične organizacije SDV in odgovornost (takratnih) vodilnih politikov, med drugim tudi okoliščine za atentat v Velikovcu. Hkrati menijo, da gre za gradivo teroristične organizacije, ki je delovala v času neke druge države, zato z Republiko Slovenijo nima nobenih povezav in ne bi smeli ščititi dejanj nekdanje totalitarne države.

Direktor Sove Sebastjan Selan je zatrdil, da se s predlogom zakona nikakor ne ščiti nekdanjih sodelavcev Službe državne varnosti. Ob tem je izrazil pomislek, da se za ljudi, ki so veliko naredili za državo, govori, kot da so zločinci.