Predsednikovanje DS nepoklicno

Ljubljana - Poslanke in poslanci so s 45 glasovi za in 26 proti sprejeli novelo zakona o sodiščih, ki bo ministru za pravosodje omogočila več izbire pri imenovanju predsednikov sodišč, ter dopolnitve zakona o državnem svetu, s katerimi bo predsednik DS svojo funkcijo moral opravljati nepoklicno (za je glasovalo 55, proti pa trije poslanci). Državni zbor je sprejel še novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (za 62, proti eden) ter s 47 glasovi proti 24 odločil, da opozicijski predlog za ukinitev davka na izplačane plače ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.

O zaposlovanju invalidov

Poslanke in poslanci so v okviru večernega glasovanja sprejeli vladno novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Novela med drugim ureja vprašanja strokovnih delavcev pri zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter meril za pridobivanje statusa invalida in pravice do zaposlitvene rehabilitacije. Kljub nekaterim očitkom o nepotrebnosti nekaterih sprememb pa je podporo zakonski noveli napovedala večina poslancev.

Novela zakona po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča invalidom zagotavlja večje možnosti zaposlovanja. Te naj bi se bistveno povečale z vključitvijo v poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje, temu ustrezno pa bi se tudi zmanjšalo število brezposelnih. Delodajalci bodo stimulirani za zaposlitev invalidov, nujna sprememba pa je tudi sodelovanje strokovnih delavcev v zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

Uvedli naj bi kvotni sistem zaposlovanja

Pri zaposlovanju invalidov v invalidskih podjetjih je treba zagotoviti nadaljnjo dobro prakso in zato novela uvaja spremembe glede števila zaposlenih v invalidskih podjetjih. Podrobneje se ureja postopek za pridobitev in odvzem statusa invalidskih podjetij ter vsebino, obseg in način nadzora nad njihovim poslovanjem. Z zakonom se uvaja kvotni sistem zaposlovanja invalidov. Z novimi merili za določanje subvencije plače invalidom se uveljavlja enostavnejši način izvajanja v praksi. Z načinom stroškov prilagoditve delovnega mesta za invalide ter plačila stroškov storitev podporni zaposlitvi se delodajalcem omogoča vzpodbudo, kar bo prispevalo k širšemu obsegu zaposlovanja invalidov, je pojasnil Drobnič.

DZ o novostih pri imenovanju predsednikov sodišč

DZ je v nadaljevanju rednega julijskega zasedanja po skrajšanem postopku obravnaval novelo zakona, po kateri bo med drugim minister za pravosodje imel večjo možnost izbire pri imenovanju predsednikov sodišč. Spremembam postopka imenovanja predsednikov sodišč so nasprotovali v LDS, SD in DeSUS. Bojijo se namreč, da se bo s tem povečal vladni politični vpliv in zmanjšala neodvisnost sodstva. Spremembe na tem področju so imele podporo parlamentarne večine (SDS, NSi, SLS in SNS).

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt je v zvezi s predlagano spremembo zakona o sodiščih dejal, da pri postopkih imenovanja predsednikov sodišč odpravljajo "sporno in diskriminatorno omejitev" glede števila predlaganih kandidatov za predsednike sodišč.

V skladu z veljavno ureditvijo imenuje predsednike sodišč, razen predsednika vrhovnega sodišča, minister za pravosodje na predlog sodnega sveta. Če se na razpisano mesto prijavi več kandidatov, sodni svet izbere in poda ministru za pravosodje obrazložen predlog največ treh kandidatov, pri čemer lahko navede in obrazloži, kateremu daje prednost. Vlada pa meni, da takšen postopek ni ustrezen, saj omejuje sodni svet, da ne sme predlagati več kot treh kandidatov.

"Ker so predsedniki sodišč pristojni za zadeve sodne uprave, je toliko večjega pomena, da ima minister za pravosodje večjo možnost izbire pri njihovem imenovanju. Glede na navedeno se predlaga črtanje omejitve, na podlagi katere sodni svet pošlje ministru predlog največ treh kandidatov," je vlada zapisala v obrazložitvi zakonske novele.

Prva odločitev bo še vedno na sodnem svetu

Marolt je sicer poslankam in poslancem pojasnil, da bo prva odločitev še vedno na sodnem svetu, saj bo še vedno lahko predlagal enega ali več kandidatov. Vloga sodnega sveta se zato ne zmanjšuje in ne bo le "poštni nabiralnik", kar so očitali poslanci iz vrst LDS, SD in DeSUS. Sodni svet bo namreč moral še naprej preveriti strokovno usposobljenost predlaganih kandidatov, tako iz stališča sposobnosti opravljanja sodnega dela kot tudi menedžerskih sposobnosti, ter šele na osnovi tega predlagal tiste kandidate, za katere bo ocenil, da jih lahko z vso odgovornostjo predlaga v imenovanje za predsednike sodišč.

S takšnimi ministrovimi pojasnili pa se tudi tokrat niso strinjali v vrstah LDS in SD, ki so spremembam ureditve nasprotovali, saj bi lahko po njihovem mnenju pripeljala k neupravičeni politizaciji sodstva, češ da bosta presoja in izbor o kandidatih za predsednike sodišč prepuščeni ministru.

Skoraj soglasno za častno opravljanje funkcije predsednika DS

Državni zbor je skoraj soglasno podprl dopolnitve zakona o državnem svetu, s katerim želi vlada prekiniti z dosedanjo nezakonito prakso v tem državnem organu, ko so njegovi predsedniki opravljali sicer častno funkcijo poklicno. Podporo dopolnitvam, s katerimi predsednik DS funkcije ne bo več opravljal poklicno, je napovedala večina poslanskih skupin, le poslanci liberalne demokracije naj bi glasovali vsak po svojem prepričanju.

Minister za javno upravo Gregor Virant je namen zakona povzel v stavku: "Vsi člani državnega sveta bodo funkcijo opravljali nepoklicno." V zakonu o državnem svetu je jasno določeno, da je funkcija člana državnega sveta častna ter da ima član državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Enako ureditev je glede tega vprašanja v 23. členu povzel tudi poslovnik DS, vendar pa to vprašanje povsem drugače ureja 100. člen, ki določa, da predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno. Prav tako omogoča, da državni svet lahko na predlog predsednika državnega sveta, komisije ali ene od interesnih skupin sklene, da bo svojo funkcijo poklicno opravljal tudi kateri od drugih državnih svetnikov.

Takšna določba poslovnika je po mnenju predlagatelja v neskladju z določbami ustave in zakona o državnem svetu. Tudi ustavno sodišče je ugotovilo, da določba prvega odstavka 100. člena poslovnika DS ne pomeni pravne podlage za izplačilo plače predsednika državnega sveta. Na spornost poklicnega opravljanja funkcije predsednika je opozorilo tudi računsko sodišče v revizijskem poročilu februarja 2003. Državni svet spornih poslovniških določb ni črtal, temveč je državnemu zboru predlagal spremembe zakona o državnem svetu, s katerimi bi bila ustvarjena podlaga za poklicno opravljanje funkcije predsednika državnega sveta. Državni zbor je ta predlog januarja letos zavrnil. Virant obžaluje, da je morala vlada pripraviti zakon, namesto da bi državni svet položaj uredil sam.

Nekateri državni svetniki so sicer že napovedali možnost veta oz. ustavne presoje po njihovem mnenju spornih rešitev. Menijo namreč, da bi s tem "degradirali" njihovega predsednika Janeza Sušnika v nepoklicnega funkcionarja. Vlada je sicer že v sprejetem rebalansu državnega proračuna zmanjšala sredstva za izplačila predsedniku DS ter predvidela 3,8 milijona tolarjev, kar naj bi zadostovalo za Sušnikovo okrnjeno nepoklicno finančno nadomestilo in Sušniku opravljanje predsedniške funkcije omogočilo do konca leta.

DZ davka na izplačane plače še ne bo odpravljal

Predlogu LDS za odpravo davka na izplačane plače vlada po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka nasprotuje, saj bi z ukinitvijo tega proračunskega vira prišlo do velikega izpada prihodkov proračuna. Po predlogu LDS bi se v letu 2006 davčne stopnje za davek na izplačane plače znižale za polovico, s 1. januarjem 2007 pa je predvideno, da se ta davek preneha plačevati. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, DeSUS so predlog zavrnile.

Zakon o davku na izplačane plače je bil sprejet v letu 1996 in uveljavljen s 1. julijem 1996. Z zakonom se je uvedla obveznost delodajalcev oziroma oseb, ki izplačujejo plače, da od izplačanih bruto plač obračunajo in plačajo davek. Davek se obračunava po stopnji, ki je odvisna od zneska posamezne bruto plače. Zakon je bil kasneje trikrat spremenjen. Trenutni prag obdavčitve plač z davkom na izplačane plače pri 165.000 tolarjih v primerjavi z zadnjo objavljeno povprečno plačo znaša približno 60 odstotkov povprečne plače.