Predsedovanje EU ena glavnih tem

Brdo pri Kranju - Začel se je tradicionalni, že dvanajsti po vrsti, posvet slovenske diplomacije. Srečanja so namenjena predvsem seznanjanju diplomatskega zbora z načrtovanimi zunanjepolitičnimi smernicami ter pridobivanju povratnih informacij in predlogov, ki jih lahko ponujajo slovenski predstavniki v tujini. Na začetku sta slovenske diplomate nagovorila premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel.

Pri oceni preteklega leta sta se govornika osredotočila predvsem na dogajanja v EU in slovensko predsedovanje Ovseju. Janša je ocenil, da se je za Unijo leto končalo bolje, kot je sprva kazalo – razočaranja ob neuspehih referendumov o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem ter junijskega vrha o finančni perspektivi je popravil decembrski sprejem proračunskega okvirja za obdobje 2007–2013. Po Ruplovem mnenju težave z ustavo kažejo, »da je proces utrjevanja in krepitve Unije za nekatere sporen in morda prehiter«.

Ena glavnih tem posveta so priprave Slovenije na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Po Janševih besedah se priprave sicer še ne vidijo, njihov tempo pa je primerjalno gledano ustrezen. Pri tem je kot dobro ocenil sodelovanje z Nemčijo in Portugalsko; minister Rupel je še omenil slovenski predlog o pripravi skupnega 18-mesečnega programa predsedovanja vseh treh držav. Govornika sta napovedala stopnjevanje priprav v letošnjem, še bolj pa v prihodnjem letu, ko bo to postala ključna prioriteta vlade. Zunanji minister je kot prednostna področja slovenskega predsedovanja naštel zahodni Balkan, odnos do evropskega sosedstva, krepitev vloge Unije kot globalnega igralca in medcivilizacijski in medkulturni dialog. »Morali se bomo odpovedati 'sebičnemu' pogledu na svetovno dogajanje. Ne gre več za to, kaj je pomembno za Slovenijo, temveč kaj je pomembno za EU.«

Rupel se je posredno dotaknil tudi lanskih nesoglasij s predsednikom države o predstavljanju stališč države v tujini. Poudaril je, da je določanje uradne zunanje politike v rokah vlade in parlamenta, ki tudi nosita politično odgovornost zanjo. Dodal je, da je v slovenski diplomaciji še vedno mogoče opaziti trend »introvertiranosti«. »Za nekatere je pomembneje biti slišan v domači javnosti kakor predstavljati slovenska stališča v tujini. To je v nasprotju z naravo diplomacije.«

Govornika sta nekaj spregovorila tudi o »plinski krizi« med Moskvo in Kijevom. Po Janševih besedah je področje energetike prevladovalo že na neformalnem vrhu EU v Hampton Courtu. Janša in Rupel sta poudarila nujnost, da Unija, ki je kar 90-odstotno odvisna od zunanjih energetskih virov, oblikuje skupno energetsko strategijo. Premier je pri tem ocenil, da nekatere države sprejemajo relativno »nefer« dvostranske dogovore, ki »povzročajo slabo voljo znotraj EU in dejansko škodo«. Kot takšnega je izpostavil nemško-ruski sporazum o gradnji plinovoda v Baltskem morju.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela