»Zdaj še ne vemo, ali sprostitveni ukrepi učinkujejo«

O aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom so govorili minister, pristojen za kohezijsko politiko, Zvonko Černač, vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović ter vladni govorec Jelko Kacin.




 

Beović: Šele z ukrepi konec marca se je krivulja obrnila

Vodja svetovalne skupine Bojana Beović je rekla, da se stanje v Sloveniji umirja in da število okužb upada skladno z ukrepi. »Vedeli smo, da s temi ukrepi ne moremo živeti dolgoročno,« je rekla. »Šele z ukrepi konec marca se je krivulja obrnila. Povsod po svetu je zamik med ukrepom in učinkom. Ta učinek se pokaže nekje od enajst do trinajst dni kasneje. Tudi zdaj še ne moremo vedeti, ali sprostitveni ukrepi učinkujejo in ali jih bomo lahko nadaljevali.«

Pravi, da smo še vedno v testnem obdobju. »Dokazati moramo, da lahko širjenje ustavimo brez državne prisile. Še vedno lahko pričakujemo skrite žepe, ki se lahko z druženjem ljudi spet povečajo.«

Govorila je tudi, kako naj Slovenija ravna in kaj so svetovali v Evropski uniji. »V Evropi je potekala razprava, ali je smiselno doseči prekuženost populacije, kar so odsvetovali, saj še ni znano, ali prebolela bolezen nudi zaščito. Prav zato morda prekuževanje populacije sploh ni učinkovit zamejitveni ukrep,« je rekla.

Na očitek, da so ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa pogosto neživljenjski, pa je pristavila: »Ukrep je lahko neživljenjski, lahko pa je zelo življenjski, če ohranja življenja.«




 

Černač: Kriza kliče k prenovi institucij

»Na področju porabe evropskih sredstev smo sodelovali z drugimi resorji, predvsem pri infrastrukturnih in okoljskih vprašanjih. Razvojni cikel bo treba načrtovati z vsemi viri, zato se ne smemo zanašati samo na evropska sredstva,« je povedal Černač. »Izvajanje evropske kohezijske politike je pod strogimi formalnimi pravili in s pretirano birokratizacijo. To je razumljivo, še posebno, ker tisti, ki daje več, kot prejme, pričakuje zagotovilo, da bodo sredstva namensko porabljena.«

Sredstva bodo namenili za gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, razvoj ... »Postopki pri porabi likvidnostnih sredstev se morajo poenostaviti, da bodo vsaj podjetja čim prej prišla do pomoči.«

Članice EU nikoli niso bile pred takšno preizkušnjo kot danes. »Povezanost ljudi je večja kot kadarkoli doslej, kriza pa kliče k prenovi institucij. Evropska unija, ki smo jo poznali včeraj, ni ista, kot je danes. In takšna, kot je danes, ne bo jutri,« je rekel.