Tiskane izdaje
Evropske volitve najbrž še dolgo ne bodo primerljive z drugimi, bolj »našimi«. Evropska unija je pač tam nekje daleč. V tem občutju se slovenski volivci ne razlikujejo od večine drugih volivcev evropskega parlamenta. Volilna udeležba je praviloma povsod po Uniji slaba. Javno mnenje Evropsko unijo povsod razume kot nekaj zunanjega, sicer našega, a precej oddaljenega od naših življenj in problemov.
Evropski poslanci, funkcionarji in drugi, ki so tako ali drugače udeleženi pri sprejemanju bruseljskih odločitev, trdijo nasprotno. Zdaj je že precejšnja večina odločitev, ki se sprejemajo na nacionalni in celo lokalni ravni, posledica evropskih direktiv in drugih odločitev, sprejetih na ravni Unije. Sodelovanje pri njihovem oblikovanju in sprejemanju je lahko ključnega pomena.
Sedem poslancev, ki jih v skoraj 800-članski evropski parlament izvolijo slovenski volivci, je morda videti kaplja v morje. In tudi ta občutek je eden od vzrokov za majhno udeležbo slovenskih volivcev na evropskih volitvah. A kot vedo povedati sedanji poslanci, to ni popolnoma res. Veliko je načinov in poti, kako doseči kak premik, ne odloča vedno samo večina. Pomembni so, denimo, tudi neformalni pogovori in osebni stiki. Zato je tako pomembno, katere osebnosti so izvoljene za evropske poslance. Za slovenski sedemčlanski korpus še toliko bolj - kot so volivci pravilno ugotovili na prejšnjih volitvah. Čeprav so volitve proporcionalne, je bil glavni poudarek na osebnosti kandidatov. Letos po vsej verjetnosti ne bo nič drugače.
To pa lahko ustvari precej drugačno sliko politične podpore, kot so jo pokazale zadnje državnozborske volitve. Nekatere, zlasti večje stranke je tega strah, druge, zlasti manjše, pa v tem vidijo svojo priložnost. Tako ni presenetljivo, da se je za zdaj še najbolj angažirala NSi, stranka, ki se ji lani ni uspelo uvrstiti v slovenski parlament.
Iz tiskane izdaje Dela
