Tiskane izdaje
Koper – Mesec dni pred lokalnimi volitvami so se v Kopru dogovorili o načinu urejanja komunalnih privezov, kljub temu pa se številni Koprčani, ki z njimi doslej niso bili zadovoljni, sprašujejo, ali ne gre le za predvolilne obljube. V Komunali Koper imajo seznam 620 ljudi, ki čakajo na privez. Novi v. d. direktorja Komunale Gašpar Gašpar Mišič je med čolni začel delati red.
Najbolj nenavadno je, da so imeli v občini tako dolg seznam čakajočih in da so šele ob nastopu novega vršilca dolžnosti direktorja ugotovili, da imajo v koprskem mandraču še približno sto prostih privezov.
Občina ima na več lokacijah 660 komunalnih privezov. Sredi avgusta so prvim stotim s seznama čakajočih, med katerimi nekateri na privez čakajo že 12 let, poslali poziv, naj se v mesecu dni prijavijo z dokazilom o lastništvu plovila in potrdilom o stalnem bivališču. Če se na poziv ne bodo odzvali vsi, bodo povabili naslednjo skupino čakajočih, smo izvedeli od Vojka Rotarja, ki je včeraj začel voditi službo za odnose z javnostjo Komunale Koper.
Za stare najemnike stare cene
Župan Boris Popovič, Gašpar Gašpar Mišič in Vladimir Savarin, predsednik civilne iniciative Gibanja za pravice čolnarjev, so pred dnevi sklenili tri dogovore. Najprej, da bodo cene za stare najemnike privezov v koprskem mandraču ostale enake, čeprav so jih morali preseliti na plavajoče pomole. Po ceniku bodo morali plačati samo tisti, ki bodo prišli na novo, tisti, ki bodo zamenjali manjši čoln za večjega, ali tisti, ki se ne bodo hoteli vrniti s plavajočega pomola ob obalo v mandrač. Nova uprava Komunale bi rada razporedila čolne po velikosti, da bi na privezih naredila red.
Dogovorili so se tudi, da bo občina k pripravi novega odloka o komunalnih privezih pritegnila predstavnike civilne iniciative, ki želijo imeti vpliv na določanje pogojev v pristanišču, in da bodo sprehajališče psov z ograjo ločili od privezov ob severnem bregu Badaševice. V preteklosti se je namreč večkrat zgodilo, da so psi napadli čolnarje.
Po nenapisanem pravilu so cene v Badaševici in v Sv. Katarini polovico nižje kot na novih plavajočih pomolih koprskega mandrača, saj so ti precej bolje urejeni in ponujajo lastnikom plovil lahek dostop. Poleg tega so opremljeni s priključki za elektriko in vodo, poskrbljeno pa je tudi za odvoz smeti.
Nekaj sto privezov premalo
Koprske čolnarje skrbijo predvsem tri stvari, našteva Vladimir Savarin. Na prvem mestu je pomanjkanje privezov, saj bi jih po razpoložljivih informacijah morali zgraditi še nekaj sto. A težava je, da je občina dodelila preveliko območje ribiškim plovilom. Zdaj imajo na območju ribiškega pristanišča 40 prostih mest, a jih ne smejo uporabiti za komunalne ali komercialne priveze, ker so za ureditev pristanišča uporabili sredstva evropskega ribiškega sklada.
Še večja težava je cenovna politika, ki bi jo v civilni iniciativi radi resno popravili. Pristojbine za privez so namreč v Kopru veliko višje kot v Izoli ali Piranu. Priznavajo, da so z obnovo mandrača pred nekaj leti pomembno izboljšali razmere in da imajo na plavajočih pomolih komunalne priveze z visokim standardom. Toda kljub temu uporabniki nasprotujejo, da bi jim zaračunavali od 40 do 50 odstotkov višje cene kot v sosednjih občinah.
Tretji problem bo nastal prvega januarja z nastankom občine Ankaran. Precejšnja verjetnost je, da bo ankaranska občina v pristanišču Sv. Katarine najverjetneje dala prednost pri komunalnih privezih domačinom – Ankarančanom.
»Ti čolni, ki jih imajo Koprčani, niso nikakršen luksuz, kot slišimo očitke, pač pa način življenja in rekreacije, ki je v skladu s tradicijo teh krajev, zato je pri urejanju problematike privezov treba upoštevati tudi logiko pomorsko naravnanega mesta,« je povedal Savarin.
