Kakovostno novinarstvo državi ni v interesu

Preteklo leto je bilo za medije polno novih pretresov, ki ne napovedujejo izboljšanja razmer.

Objavljeno
03. januar 2017 18.55
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović

Ljubljana – Na zmago ameriškega predsednika Donalda Trumpa so pomembno vplivala družbena omrežja oziroma mediji, ki spodrivajo moč tradicionalnih tudi pri nas. Lani so se ti spopadali s pomanjkljivo medijsko strategijo, žalitvami in negotovim socialnim statusom novinarjev ter tudi nekaterimi primeri dobrih novinarskih praks.

Prav vlogi in moči novih medijev so lani na ministrstvu za kulturo s pripravo strategije za razvoj medijev do leta 2025 namenili premalo pozornosti. Zaveza vladne koalicije je tudi na več drugih področjih kljub večmesečnim popravkom pomanjkljiva, polna vsebinskih nesmislov, ključnih usmeritev na področju medijev pa ne ponuja, meni izredni profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) dr. Marko Milosavljević: »Ne rešuje medijske pismenosti, socialnega položaja novinarjev in novih poslovnih modelov medijev, pri imenovanju članov programskega sveta RTV pa je očitno pisana na kožo interesom kolektivnih organizacij in avdiovizualnim producentom.«

To je neodgovorno, saj bi strategija morala določiti smernice zastarelima zakonoma o medijih in RTV, ki ju bodo po navedbah ministrstva za kulturo sprejeli avgusta 2017, dodaja predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek.

Spremembe zakonodaje so nujne zaradi neprimerne opredelitve novinarjev in medijev ter nezadostne regulacije lastniških razmerij. Ta pričakovanja pa so po mnenju Lesjak Tuškove nerealna, saj je ministrstvo za kulturo z vse šibkejšim direktoratom za medije brez direktorja s polnimi pooblastili in neučinkovito medijsko inšpekcijo obstalo na polovici poti: »Z medijskim področjem se ne ukvarjajo resnim razmeram primerno, zato je očitno, da razvoj kakovostnega novinarstva ni v njihovem interesu.«

K prepočasni spremembi medijske zakonodaje so z uveljavitvijo novele zakona o medijih sredi poletja pristopili le delno, meni sogovornica. Določili so, da morajo nacionalne radijske postaje predvajati 40 odstotkov, zasebne pa 20 odstotkov slovenske glasbe. Z uvedbo kvot so posegli v uredniško avtonomijo, odločitev za to pa je ob vseh drugih težavah medijev absurdna.

Negotov socialni položaj

Eden ključnih problemov je še vedno ekonomski položaj novinarjev. Leta 2016 je v javnem servisu po besedah predsednika novinarskih sindikatov na RTV Tomaža Karata redno zaposlitev dobilo 289 honorarnih delavcev, od tega 115 novinarjev, kljub temu pa po ocenah sindikata novinarjev približno tretjina novinarjev še vedno dela v tveganih oblikah dela. »Številni dobri novinarji iz meseca v mesec le težko plačujejo socialne prispevke. Počasi drsijo v revščino, medtem ko za sosednjo mizo lahko tiho sedi novinar, ki opravlja enako delo, a zaradi različnih razlogov uživa za zdaj vse privilegije rednega dela,« opozarja predstojnik Katedre za novinarstvo na FDV dr. Igor Vobič.

Vlada naj bi z obravnavo paketov sprememb zakonov o delovnih razmerjih njihovo varnost zaščitila. »S spremembo pooblastil več deset delovnim inšpektorjem, kolikor jih je v Sloveniji, bi omogočili večjo varnost tistim delavcem, ki bi morali biti zaposleni, a delajo prek pogodb civilnega prava. Toda pri tem še vedno predvidevajo relativno nizke kazni za delodajalce in tudi denarne sankcije za prekarne delavce,« razlaga Vobič.

Prav tako je kritičen do lani sprejetih sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi. Pravi, da je država v naglici zaostrila pogoje pridobivanja statusov kulturnih delavcev, z izločanjem nekaterih poklicev medijskih ustvarjalcev pa dodatno izraža svojo brezbrižnost do kompleksnosti sodobne kulturne in medijske produkcije.

Žaljivi tviti

Slovenija je lani glede svobode medijev po poročanju Novinarjev brez meja med 180 državami sveta zdrsnila za pet mest tudi zaradi žaljivega zapisa predsednika SDS Janeza Janše, ki je marca letos na Twitterju urednico Mojco Šetinc Pašek in novinarko na RTV Eugenijo Carl označil za »odsluženi prostitutki«. Obe sta vložili tožbo, sodišče pa je Janši za vsako dosodilo kazen v višini 6000 evrov.

Črni madež je na novinarski svobodi pustila tudi nedavna odločitev mariborske občine, da po razkritju Večera o prodaji Aerodroma Maribor novinarje te hiše ne povabi na novinarsko konferenco, še prej pa sta grenak priokus v medijih pustili oddaji na nacionalni televiziji Tarča in Dobro jutro, v katerih so z nestrokovnimi gosti in neustrezno razpravljali o splavu, sicer ustavni pravici.

Prav javni servis, ki ga v novem letu čaka izvolitev novega generalnega direktorja in varuha gledalčevih pravic, je lansko jesen s podatkovno-preiskovalno skupino Ekstravisor popravil vtis z razkritji cen zdravil in medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah. Pozornost so novinarji več kot sto medijev po svetu – tudi Dela – vzbudili z razkritjem Panamskih dokumentov, leto pa je bilo uspešno tudi za slovenske fotografe. Nagrado world press photo so podelili Maticu Zormanu in Matjažu Krivicu. Večkratni nagrajenec je tudi svobodni fotograf Matej Povše, Pulitzerjevo nagrado kot Reutersov sodelavec pa je prejel Srdjan Živulović

Številni izzivi

Ti primeri dokazujejo, da številni v medijih še vedno delajo profesionalno in lahko vplivajo na družbo, pravi Petra Lesjak Tušek. Osnova za sistemsko zagotovitev kakovostnega novinarstva je učinkovita sprememba medijske zakonodaje, vendar še tako kakovostne rešitve same po sebi ne morejo zagotoviti novinarske avtonomije, profesionalnosti in boljšega socialnega statusa.

Odgovornost za to morajo prevzeti novinarji sami in medijski lastniki. Ti bi morali razumeti, da v tekmi z vse vplivnejšimi družbenimi omrežji oziroma mediji lahko preživi le poglobljeno novinarstvo, ki za to potrebuje čas, kader z znanjem in finančno spodbudo.

V nasprotnem primeru se utegne kriza medijske industrije tako poglobiti, pravi Vobič, da bodo moderni množični mediji izginili, razlike v novinarski skupnosti pa se bodo izrazile v popolnem izmaličenju novinarskega poklica – ko ločnic med novinarstvom, zabavo in propagando ne bo več mogoče niti prepoznati.