Preiskava v zadevi Ribičič

Ljubljana – Vrhovno državno tožilstvo je 21. aprila na Okrožno sodišče v Ljubljani zoper Mitjo Ribičiča vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika. Dodatnih informacij pa v tej fazi postopka ne morejo dati, so sporočili iz urada generalne državne tožilke.

Iz sporočila vrhovnega državnega tožilstva je tako razvidno, da je tožilstvo zahtevalo preiskavo v zvezi z drugim kaznivim dejanjem, kot so Ribičiča osumili kriminalisti maja lani. Ti so nekdanjega visokega funkcionarja Ozne za Slovenijo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida po 373. členu kazenskega zakonika.

Iz ovadbe, ki je takrat zelo odmevala v domači in svetovni javnosti, naj bi bilo razvidno, kot je takrat dejal Peter Jamnik, kriminalist na generalni policijski upravi, da je Ribičič osumljen odgovornosti za izvensodne povojne poboje. Dokument, ki naj bi dokazoval povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Mitjo Ribičičem, naj bi bil register pripornikov. Na odločitev kriminalistov se je odzvala tudi strokovna javnost. Del nje je trdil, da se v zvezi z vprašanjem odgovornosti za genocid zastavlja vrsta dilem, saj je bil genocid kot kaznivo dejanje pri nas opredeljen šele leta 1948.

Kot je sicer danes objavil dnevnik Večer, naj bi bil po neuradnih podatkih kmalu (ali pa je že) pred preiskovalnimi sodniki v Ljubljani obtožni akt z imeni in priimki nekaj čez 200 ljudi, o katerih se utemeljeno misli, da naj bi bil Ribičič sokriv njihove smrti spomladi 1945. Danes 87-letni Ribičič naj bi bil pred 60 leti, ko je bil drugi človek Ozne v Sloveniji, poveljniško odgovoren za omenjene poboje.

Kot je znano, so kriminalisti maja lani ovadili nekdanjega visokega funkcionarja organizacije Ozna za Slovenijo Mitjo Ribičiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida.

Več preberite v torkovem Delu