Premalo opozarjamo, kje vse zaostajamo

Evropski indeks dejavnega staranja: kaj delamo narobe v primerjavi z drugimi novimi članicami EU?

Objavljeno
14. julij 2020 11.00
Posodobljeno
14. julij 2020 11.14
Dejavno staranje je dobro za telesno in duševno zdravje, zato ga je treba politično spodbujati, saj zmanjšuje stroške zdravstva in podaljšuje pričakovano zdravo življenje. FOTO: Vid Svetina
Peter Glavič
Peter Glavič
Premalo objavljamo mednarodne primerjave, ki pokažejo, kje so starejši dobri in kje zaostajajo, pri katerih državah bi se lahko zgledovali. Dejavno staranje je po eni strani dobro za telesno in duševno zdravje, zato ga je treba politično spodbujati, saj zmanjšuje stroške zdravstva in podaljšuje pričakovano zdravo življenje.Vsak peti Slovenec je starejši od 65 let. V zadnjih treh desetletjih se je življenjska doba podaljšala za devet let – dosegla je 74 let za moške in 81,4 leta za ženske; pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je za moške 78,3, za ženske pa 84 let. Število uživalcev pokojnine se je v zadnjih desetih ...