Premalo zagovornikov otrokovih pravic, v Novem mestu pa jih sploh ni

V Beli krajini, na Dolenjskem in v Posavju imajo skupaj zgolj štiri šolane zagovornike otrokovih pravic. Zagovornikov, ki v času stisk pomagajo otrokom, 
da skrbnikom ali inštitucijam povedo svoje mišljenje, v Novem mestu sploh ni.

Objavljeno
08. marec 2011 10.30
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Brežice – »Glas otroka je v naši družbi premalo slišan tudi pri strokovnjakih,« je poudarila Martina Jenkole, svetnica v strokovni službi varuhinje človekovih pravic, ki od leta 2007 koordinira projekt zagovorništva. V Sloveniji je aktivnih 71 zagovornikov, ki v primeru stisk otrok (ločitev staršev, rejništvo, nasilje ...) neodvisno od inštitucij poskušajo zavarovati pravice mladih in jim omogočiti, da povedo svoje mnenje ter s prevzemom dela odgovornosti sovplivajo na lastno prihodnost.

Z zagovorništvom je najbolj slabo pokrit jug Slovenije, saj imajo Bela krajina, Dolenjska in Posavje skupaj samo štiri zagovornike. »Na vašem območju nimamo regijskega koordinatorja, saj smo tukaj imeli premalo primerov. V letu dni smo zagovornika podelili le osmim otrokom, v celotni Sloveniji smo od začetka projekta pomagali 102 otrokoma,« je na kratki predstavitvi pred posvetom ravnateljev brežiških šol povedala Martina Jenkole: »Težko je reči, koliko otrok na leto bi na tem območju potrebovalo pomoč zagovornika, a zagotovo veliko več kot osem. Naš projekt je za zdaj še premalo znan.«

»S predstavitvami, kot je današnja ravnateljem, bi radi povečali vedenje o tej obliki pomoči otrokom,« je povedala Ivanka Medvešček, brežiška svetnica, ki se izobražuje za dajanje omenjene pomoči otrokom. Ob njej sta v Posavju zagovornici še v Krškem in Kostanjevici na Krki, v sosednji občini Šentjernej je edina zagovornica na Dolenjskem. V Beli krajini projekta varuha človekovih pravic aktivno za zdaj ne podpira nihče. »V maju je načrtovano izobraževanje, ki se ga bo s tega območja udeležilo predvidoma pet oseb. Za Belo krajino, Dolenjsko in Posavje bi sicer potrebovali najmanj 20 zagovornikov,« je povedala Jenkoletova.

Število kandidatov se bo morda povečalo tudi na račun zaposlenih v brežiških šolah, saj so ravnatelji projekt podprli in priznali, da ga do tega tedna niti niso poznali. Pozitivne izkušnje z zagovorništvom so jim sicer predstavili tudi delavci centra za socialno delo v Brežicah, ki zaradi lastne funkcije pri odločanju o usodi otrok z njimi težje vzpostavijo željen stik, in zagovornica glasu otrok iz Kostanjevice na Krki Alenka Košak je poudarila: »Otroci so v začetku zelo nezaupljivi, saj so na sodiščih, centrih za socialno delo in pri psihologih šli skozi procese zaslišanj. Potreben je čas, da se zares zasliši njihov glas. A s časom pridobimo njihovo zaupanje.«