Premier tolažbe pri opozicijski NSi (še) ne bo iskal

Prva predloga zunajkoalicijske partnerice Levice, ki si ju želijo s podporo koalicije sprejeti še pred parlamentarnimi počitnicami, gresta v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku. Danes naj bi znova komentirali odnose s koalicijo, kjer tako kot predsednik vlade Marjan Šarec zatrjujejo, da spora ni in zato tudi »nadkoalicijsko« sodelovanje z NSi ne bo potrebno.

Objavljeno
27. junij 2019 06.00
Posodobljeno
27. junij 2019 06.00
Kordinator Levice Luka Mesec opaža, da vlado, ki jo vodi Marjan Šarec, zadnje čase vleče v desno. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Že dan po napovedi Levice, da bodo premislili o nadaljnjem sodelovanju z vlado, sta nesoglasja poskušala pomiriti vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec in vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Da sta bila pri tem uspešna in je Levica dosegla svoje, bi lahko nakazovala včerajšnja podpora na kolegiju predsednika državnega zbora predlogom Levice za sprejemanje zakonov po skrajšanih postopkih. Ureditev nepremičninskega posredovanja in prenos stanovanj slabe banke na stanovanjski sklad bi tako lahko – kot zahteva Levica – obravnavali še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami. »Pri prvem predlogu se strinjamo. Pri drugem pa je cilj enak, poti pa so različne, zato želimo opraviti razpravo čim prej,« je povedal Golubović, ki je pojasnil, da je za nezadovoljstvo Levice zaradi projektov, ki se ne izvajajo v predvidenih rokih, izvedel iz medijev.

Štirinajst dni pred tem so v stranki nezadovoljstvo že izrazili predsedniku vlade, ki naj bi jim tudi podal zagotovila o štirih projektih, ki jih želijo izpeljati še pred poletjem – poleg že omenjenih predpisov o nepremičninah tudi spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želijo preprečiti privatizacijo zdravstva, in uskladitev minimalne urne študentske postavke z minimalno plačo –, a v zunajkoalicijski stranki niso bili zadovoljni s hitrostjo premikov.

»Niso vse stvari izvedljive tako, kot si to želi Levica, moramo se zavedati, da je v koaliciji tudi pet partnerjev,« je komentiral Marjan Šarec in zatrdil, da vse stranke jemlje resno, a obstaja razlika med delom v praksi in tistim, kar si nekdo želi.
 

Menjave Levice z NSi še ni na vidiku


Je pa NSi, ki je s koalicijskim peterčkom že usklajevala koalicijsko pogodbo, a na koncu zavrnila vstop v vlado, ponudila možnost »nadkoalicijskega« sodelovanja. Sodelovali bi pri razbremenitvi dela in reformi zdravstva. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ob tem komentiral celo, da je roka ponujena, na potezi pa je predsednik vlade. Roke premier doslej (še) ni sprejel, o ponudbi sodelovanja z NSi namesto z Levico pa je dejal le: »Kar se mene tiče, spora ni.«

Kljub kratkim stikom med koalicijo in Levico pa se je manjšinska vlada pri sprejemanju zakonov in drugih aktov doslej največkrat oprla prav na zunanjo partnerico, čeprav so obstajali tudi primeri, ko jim je pomagala opozicija. SDS in NSi sta, na primer, podprli zakon o interventnem odvzemu rjavega medveda in volka, ki mu je Levica nasprotovala. NSi pa je prispevala glasove tudi za sprejetje zakona o koncesijah, v SDS in Levici pa so mu nasprotovali. Parlameter, spletno orodje, ki skrbi za digitalno življenje podatkov o delovanju državnega zbora, pa pokaže tudi, da NSi praviloma glasuje za, ko Levica glasuje proti, in podpira zakone, ki zadevajo deregulacijo in širitev prostega trga.

image
GRAFIKA: Delo