Premierovi očitki Delu niso resnični

Janez Janša je v pogovoru za nacionalno televizijo dejal, da v Delu »ni za verjeti niti osmrtnicam«.

Objavljeno
11. oktober 2012 17.30
Posodobljeno
11. oktober 2012 17.48
IO aktiva Dela
IO aktiva Dela

Predsednik vlade Janez Janša je v sredinem večernem pogovoru za nacionalno televizijo znova napadel Delo. Na novinarsko vprašanje o problematiki bega možganov iz Slovenije, je dejal, da podatkov o tem ni ter da je o tem poročalo Delo, v katerem pa »ni za verjeti niti osmrtnicam«.

Obenem je v istem pogovoru še dejal, da je »Delo doseglo dno pri kršenju etičnih novinarskih standardov« ter se na splošno izrekel o slovenskem novinarstvu - meni, da tako nizko, kot je danes, še nikoli ni bilo.

IO Aktiva Dela protestira nad takšnimi neresničnimi sodbami medija.

Delo je neodvisen slovenski časnik, katerega ustvarjalci so profesionalni novinarji, ki pri svojem delu sledijo vsem novinarskim standardom in etičnim normam. Delo opravlja funkcije, ki so tisku in  medijem podeljene že vse od razsvetljenstva dalje in med katerimi je tudi nadzor (politične) oblasti.

Slovenski premier ima vso pravico, da mu to ni všeč, a v demokratičnih družbah, kar Slovenija (še) je, se politika ne vmeševa v delo medijev, vanje ne posega in medijev ne izkorišča za širjenje svojega vpliva ter na tako pavšalen način dela medijev tudi ne komentira.

Besede predsednika vlade, ki ni navaden državljan, temveč najmočnejši politik v državi, je tako mogoče razumeti
tudi kot napad in celo grožnjo. IO Aktiva Dela takšna ravnanja označuje kot nesprejemljiva in nedopustna.

V pojasnilo pa še tole: premier se je pri navajanju neverodostojnosti medija skliceval na poročanje Dela o begu možganov iz Slovenije.

Dejstva so naslednja:

V Delu smo prejšnjo soboto objavili, da je po podatkih ministrstva za notranje zadeve Slovenijo v prvih osmih mesecih leta zapustilo najmanj 7997 državljanov, kar je dvakrat toliko kot leto prej in desetkrat  toliko kot leta 1995. Podatkov, koliko je med odseljenimi visokoizobraženih, magistrov in doktorjev znanosti ni, ker v državi tega nihče ne spremlja.

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) prof. dr. Jože Trontelj je za Delo ob tem povedal, da akademike SAZU »izseljevanje mladih izobražencev, še posebno raziskovalcev, skrbi«, o čemer je v imenu SAZU že pred nekaj meseci pisal ministru Žigu Turku.

Prav tako je beg možganov v istem članku potrdil dr. Franci Demšar, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa dr. Boris Pleskovič pa je opozoril na finančni vidikodhoda izobraženih. Naslonil se je na oceno ZDA, da stane izobraževanje do diplome okoli 250 tisoč dolarjev. Zato si nekatere  države priozadevajo pridobiti izobražene.

Nemčija je tako pridobila v zadnjem letu in pol 18.000 oseb z diplomo. V Nemčijo se je letos po  podatkih ministrstva za notranje zadeve odeselilo 3094 slovenskih državljanov, podatkov o njihovi izobrazbi ni.