Premik k sanaciji strupov Celjske kotline

Celje – Okoljsko ministrstvo v osmih letih ni bilo sposobno pripraviti zakona o sanaciji Celjske kotline. S pomočjo koordinatorja Civilnih iniciativ Celja (CIC) Borisa Šuštarja in dr. Cvetke Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor (IOP) Celje je zdaj pobudo prevzela poslanka SMC Janja Sluga.

Prihodnji mesec bo zakon o sanaciji Celjske kotline predstavila koalicijskim partnericam, predvidoma februarja pa ga bo vložila v zakonodajni postopek. Tako bo dovolj časa, da ga vlada in državni zbor sprejmeta še v tem mandatu, je prepričana poslanka, ki opozarja, da mineva že pet let, odkar so bile pripravljene podlage za zakon. Takrat so v IOP po naročilu države izdelali vsebinski, terminski in finančni načrt za sanacijo, pravi strokovnjakinja Ribarič Lasnikova. »Že leta 2009 je bila dana obljuba, da bo zakon takoj sestavljen,« ob tem dodaja Šuštar.

Bodo vladne stranke podprle zakon?

Predlog zakona o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline je Slugatova včeraj poslala koalicijskim partnericam v vladi. Januarja jim ga bo tudi formalno predstavila, in kot pravi, si želi, da bi ga podpisale vse vladne stranke. »Ne predstavljam si, kdo bi mu lahko nasprotoval,« meni Šuštar.

V prejšnjem mandatu za okolje pristojni minister Dejan Židan je Ribarič Lasnikovi naročil projekt Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja – modelni pristop na primeru Celjske kotline. To naj bi bile podlage za zakon, ki ga nato ministrstvo ni nikoli pripravilo. Sedanja okoljska ministrica Irena Majcen ga je odlagala, ker da je prej treba spremeniti uredbo o tleh iz leta 1996.

Ribarič Lasnikova logiki ministrice ugovarja: »Veljavna zakonodaja omogoča sprejetje zakona. Izvajali bi ga 15 let, stroški so ocenjeni na 25 milijonov evrov, v predlogu so določene prioritete ter izdelava letnih načrtov nalog in virov financiranja, za kar se dogovorijo vlada ter občini Celje in Štore.«

Onesnaženje deset metrov globoko

Najprej bi sanirali deset metrov globoko in 17 hektarov veliko s težkimi kovinami onesnaženo območje Stare Cinkarne, zemljo na otroških igriščih, strupene prašne usedline v urbanem okolju, kmetijska zemljišča bi prestrukturirali za pridelavo industrijskih in energetskih rastlin, zemljo celjskih vrtov pa bi zamenjali.

»Celje je ob Mežiški dolini in Zasavju zaradi dediščine industrije najbolj z nevarnimi težkimi kovinami onesnaženo območje v Sloveniji. Doslej smo poslušali le obljube. Država je po ustavi dolžna poskrbeti za zdravo okolje. Zakon zato med prvimi ukrepi predvideva zamenjavo zemlje na igriščih in spremljanje zdravstvenega stanja otrok. Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za zdravje morata skupaj z Mestno občino Celje in občino Štore za vsako leto pripraviti akcijski načrt in finančno ovrednotiti vire, vlada pa ga potrdi,« pojasnjuje Janja Sluga.

Poslanka opozarja, da mora po evropskem pravnem redu saniranje plačati onesnaževalec, če to ni mogoče, lastnik zemljišča, šele nato lokalna skupnost ali država. A ker je zalogaj velik, dopušča možnost, da bi sanacijo financirali tudi s sredstvi z razpisov EU v prihodnji finančni perspektivi.