Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Agencije, ki se ukvarjajo z registracijo podjetij ali, preprosteje, z odpiranjem poštnih predalov v slovitih davčnih oazah, od karibskega otočja pa do Luksemburga, priljubljenost utemeljujejo z neusmiljeno davkarijo v domovinah podjetij. Današnji davčni zakoni so zelo zapleteni in nepopustljivi. Njihov namen je, da postanejo še strožji, da bi od podjetij in fizičnih oseb izvlekli čim več sredstev. Zato so vse bolj priljubljena območja z nizkimi davčnimi obveznostmi, ki jim rečemo davčna zatočišča, tax haven, offshore. So kot oaze v puščavi z davčno erozijo. Agencije za registracijo tako in drugače privabljajo poslovneže, željne čim več dobička in čim manj dajatev.
Luksemburg je idealen
Po svetu je veliko davčnih rajev, vsak od njih pa ima svoje posebnosti. Za pomorstvo so tako specializirane Panama, Liberija in Malta, za zavarovalništvo Barbados, Bermudi in Vermont, za holdinge Nizozemski Antili, Švica in Urugvaj, za sklade Madeira, Otok Man in Gibraltar, za investicijske in druge fonde pa Panama, Kajmansko otočje in Luksemburg.
Tema te zgodbe so prav zadnja davčna oaza in finančno močni Slovenci, ki so v njej poiskali zatočišče. Seveda, vsako davčno zavetje deluje samo z dobro bančno mrežo, saj vse offshore transakcije spremljajo izdatni denarni transferji. Zato je Luksemburg idealna destinacija, saj je hkrati tudi svetovno bančno središče. Opisala bom klasični postopek, ki ga je izkusila večina Slovencev s seznama sto najbogatejših, katerih nominalno carstvo se razteza od Belizeja, Cipra do Britanskih Deviških otokov in Nizozemskih Antilov pa Švice in Luksemburga.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Pionir registracij v Luksemburgu je Boris Šnuderl
