Tiskane izdaje
Ljubljana - Visoko priseljevanje pomembno vpliva na vzdržnost pokojninskih in zdravstvenih sistemov, predvsem v začetnih nekaj desetletjih, saj so priseljenci ponavadi mladi in nadpovprečno izobraženi, to pomeni, da v javnofinančni sistem prispevajo bistveno več, kot iz njega prejemajo. Sčasoma pa se začetni pozitivni učinek priseljevanja nekoliko zmanjša, ker se priseljenci postarajo in tudi sami postanejo uporabniki pokojnin in zdravstvenih storitev. Problem v Sloveniji je, da selitveni prirast (razlika med številom priseljenih in odseljenih) upada, letos je bil celo negativen.
V času slovenske samostojnosti se je do leta 2006 priseljevalo povprečno vsako leto okoli 2500 oseb več, kot se jih je odseljevalo. Sledila so tri leta izjemno intenzivnega priseljevanja, ko se je priselilo okoli 15.000 oseb na leto več kot odselilo. Med krizo, od leta 2010 do 2013, so neto selitve znašale le še okoli 700 oseb na leto, v prvem četrtletju letos pa so bile celo rahlo negativne. To pomeni, da se trenutno več ljudi odseljuje kot priseljuje, je povedal Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je eden izmed avtorjev nove globalne demografske študije v ameriški znanstveni reviji Science.
»Z vidika javnofinančnega sistema bi bila optimalna rodnost v Sloveniji okoli 3,3 otroka na žensko, pri čemer bi veliko število mladih financiralo pokojninski in zdravstveni sistem, rodnost nad to mejo pa bi povzročala prevelike stroške za izobraževanje. V drugem scenariju smo upoštevali dejstvo, da dajejo starši del svojega dohodka za financiranje potrošnje svojih potomcev, zato bi jim v primeru tako visokega števila otrok ostalo manj za njihovo lastno potrošnjo. Optimalno število otrok v tem primeru bi bilo 2,2 otroka na žensko. V tretjem scenariju smo upoštevali, da je treba v primeru visoke rodnosti in rasti prebivalstva dodatne delavce opremljati z delovnimi sredstvi, kar zmanjšuje sredstva za potrošnjo. Na koncu pridemo do rezultata, da bi bila v Sloveniji optimalna raven rodnosti 1,8 otroka na žensko, pri čemer uporabimo kriterij maksimalne potrošnje na prebivalca. Za ohranjanje števila prebivalstva na dolgi rok pa bi bilo potrebnih 2,1 otroka na žensko,« je pojasnil Sambt.
Do rezultatov so prišli z uporabo metode, ki jo že vrsto let razvijajo v mednarodni raziskovalni mreži pod vodstvom dveh znanstvenikov, Ronalda Leeja iz Berkeleya in Andrewa Masona iz East‑West centra v ZDA.
Pozitivni učinki priseljevanja
Najnovejše Eurostatove projekcije za Slovenijo predpostavljajo, da bi se v obdobju do leta 2050 priseljevalo od 4000 do 6000 ljudi na leto več, kot se jih bo odseljevalo, kar bi imelo močan pozitivni učinek na javne finance.
Zdaj je v Sloveniji povprečna starost ob upokojitvi nekaj manj kot 60 let. Na sto oseb, starih od 20 do 59 let, pride okoli 41 oseb, starejših od 60 let. Če bi se v Slovenijo vsako leto priseljevalo 4000 do 6000 ljudi več, kot bi se jih odseljevalo, bi se to razmerje do leta 2050 podvojilo na 81 oseb. Če priseljevanja ne bi bilo, pa bi se to razmerje povišalo celo na 97 oseb, kar pomeni, da bi se leta 2050 število prebivalcev v starostnih skupinah od 20 do 59 let in v starostni skupini nad 60 let skoraj izenačilo. Število otrok na žensko naj bi se v tem obdobju povišalo z 1,59 na 1,72 otroka na žensko.
S priseljevanjem se lahko pritisk na pokojninsko blagajno le blaži, ne da pa se ga rešiti, zato se Slovenija iz te zagate lahko reši predvsem s poznejšim upokojevanjem, je prepričan Sambt. »Življenje Slovencev se v enem desetletju podaljša za približno štiri leta, to je približno devet ur na dan. To pomeni, da se bo morala zvišati tudi povprečna starost ob upokojitvi.«
