Tiskane izdaje
Ljubljana - Državni zbor je danes po nujnem postopku sprejemal novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jo je prejšnji teden predlagala vlada. Novela naj bi predvsem natančneje opredelila prenos števila razredov napredovanja v nov plačni sistem. Predlogu so nasprotovali sindikati javnega sektorja, poslanci SD pa so predlagali, da se ga umakne z dnevnega reda seje.
Potem ko je zadevo začel pretresati odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje na svoji nujni seji, je bila obravnava prekinjena že po uvodni predstavitvi predloga novele zakona. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Roman Rep je namreč opozoril, da je vlada zjutraj predlagala novo rešitev in da verjame, da bi bila lahko sprejemljiva tudi za sindikate. Zato je predlagal, da odbor sejo prekine in jo nadaljuje ob 12. uri, ko bi se lahko do rešitve opredelili tudi sindikati. Pozneje je bilo nadaljevanje nujne seje odbora napovedano ob 22. uri oziroma pet minut po prekinitvi izredne seje državnega zbora.
Kot je v imenu poslanske skupine SD poudaril Samo Bevk, novela posega v že pridobljene pravice javnih uslužbencev oziroma o katerih so se socialni partnerji sporazumeli v okviru kolektivnih pogodb. Roman Rep je to zanikal in dejal, da novela prav v ničemer ne vpliva na že dosežen dogovor o plačah.
Sindikati so se silovito odzvali na vladno ponudbo. V sindikatu državnih in družbenih organov (SDOS) so že prejšnji teden protestirali, ker je minister za notranje zadeve Dragutin Mate na kadrovski komisiji vlade vplival na to, da nekatera delovna mesta niso bila vključena v akte o sistemizaciji delovnih mest v davčni in carinski upravi. V SDOS menijo, da je s tem kršeno socialno partnerstvo, ter se vprašujejo, zakaj je bilo po dvajsetih krogih pogajanj delovno mesto specialist uvedeno v kolektivno pogodbo za državno upravo. Navajajo še, da se dela in naloge s to zahtevnostjo opravljajo že nekaj let in da so bila uvedena zaradi odpravljanja nesorazmerij plač. Pričakovali so še, da bo minister za finance Andrej Bajuk zagovarjal prvotno predložen akt o sistemizaciji, kar pa se ni zgodilo. Zato SDOS zahteva, da se ustrezno dopolni akt o sistemizaciji z omenjenim delovnim mestom.
Enostranska sprememba zakona o sistemu plač, ki posega v pravice večjega dela zaposlenih, je za sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) nesprejemljiva. »Ravnanje vlade, ki zakon spreminja ob nasprotovanju vseh sindikatov, potrjuje naše kritično stališče, da novi plačni sistem ni nastajal v enakopravnem dialogu med zaposlenimi in vlado,« je sporočil Sviz. Vlada je že pred zdajšnjo spremembo nekajkrat spreminjala zakon brez soglasja sindikatov, kolektivna pogodba za javni sektor pa se je sklenila ob nasprotovanju vseh sindikatov v vzgoji in izobraževanju, kjer je zaposlenih več kot tretjina od 150.000 javnih uslužbencev, so še dodali.
Po besedah vodje pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Dora Hvalice je vlada takoj, ko je ocenila, da ni smiselno tvegati spopada s sindikati javnega sektorja, umaknila novelo. Hkrati pa je - tako sklepa po predvčerajšnjem pogovoru z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom - »hotela ohraniti varovalko, ki bi v skladu z novim zakonom onemogočila, da bi posameznik iz naslova prejšnjih napredovanj lahko prenesel več kot deset plačnih razredov. Za tako rešitev smo poiskali soglasje sindikatov in ga tudi dobili, tako da jo zdaj podpira večina oziroma najmanj 21 sindikatov,« je dejal Hvalica. Sam še meni, da se bo zadeva za sindikate dobro končala, saj vlada umika svoj prejšnji predlog oziroma vztraja le še pri omenjeni varovalki. Kakor je dejal sekretar sindikata carinikov Dušan Miščević, je najnovejša vladna ponudba za delavce primernejša, saj so po prejšnjem predlogu lahko prenesli največ pet plačnih razredov, finančni vložek pa bo za državo sorazmerno majhen.
Iz torkovega tiskanega Dela.
