S triažo do hitrejše in enotnejše obravnave pacientov

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje hoče dejavnost urgentnih centrov čim bolj poenotiti, racionalno organizirati in jim s pravim vodenjem, kadri, prostori in opremo omogočiti, da se začnejo razvijati in umeščati med najboljše.

Zdravstveni svet, posvetovalni organ ministrice za zdravje, je zato včeraj med drugim obravnaval delovno gradivo enotne metodologije organizacije urgentnih centrov v Sloveniji.

Dr. Roman Košir, dr. med., predsednik delovne skupine, je poudaril, da je težko sprejeti enotno metodologijo za vse urgentne centre, saj da so ti zelo raznoliki. Ključne točke predstavljenega gradiva so: organizacija urgentnih centrov kot samostojnih oddelkov v slovenskih bolnišnicah z vidika organizacije vodenja, sistemizacije kadra, definicije področja dejavnosti, organizacije delovnih procesov in vpeljevanja kliničnih poti, vodenja kakovosti in zagotavljanja finančnih sredstev.

Velika novost je uvedba triažnega sistema, v katerem osebje na podlagi algoritmov za pacienta oceni, v kolikšnem času mora biti pregledan. Za razliko od sedanje ureditve, ko od institucije do institucije različno sprejemajo paciente, bo triažna matrika poskrbela za enotno obravnavo pacientov z enakimi težavami. V ta namen bodo dodatno izobrazili tudi diplomirane medicinske sestre, potrebne bodo še nove zaposlitve specialistov urgentne medicine.

Tudi za prediatrične centre

Predlagano organizacijo urgentnih centrov člani zdravstvenega sveta podpirajo, med njimi tudi asist. Franc Vindišar, dr. med., ki pa je pripomnil, da bi morali poskrbeti za vzpostavitev pediatričnih urgentnih centrov oziroma bi se zanje morali odločneje zavzemati. Košir je pojasnil, da problem tiči v pomanjkanju sredstev, saj da so evropskih sredstev dobili pol manj, kot so pričakovali. Izpostavil je še problem preskakovanja pacientov, ki tudi ob nenujnih težavah pridejo po pomoč na urgenco, čeprav bi morali k svojemu osebnemu zdravniku. S tem se je strinjal Gregor Prosen, dr. med., ki je prav zaradi tega predlagal izboljšanje dostopa do primarne oskrbe, kar pa ne bo možno brez novih zaposlitev družinskih zdravnikov.

Nekaj novosti že z novim letom

Ministrica bo pravilnik nujne medicinske pomoči predvidoma sprejela še ta mesec. Nekatere spremembe bo prinesel že z novim letom. Takrat bo začelo delovati deset novih urgentnih centrov in prvi sporočevalci na terenu, kmalu za tem pa tudi nova dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru na telefonski številki 112. Satelitski centri še ne bodo uvedeni leta 2016, temveč do marca 2019. Dva urgentna centra bodo še zgradili. Vse spremembe bodo predvidoma zaživele v prihodnjih petih letih.

»Čas začetka delovanje prvega urgentnega centra je blizu,« je opozoril Vindišar in dodal, da je v slovenskih bolnišnicah zaposlen samo en specialist urgentne medicine – ostali so v zdravstvenih domovih – ter da centri nimajo še niti enega reanimacijskega avtomobila.