Prenova zdravstvenega sistema v javno razpravo

Že jutri bo vlada obravnavala 10 od 27 predlogov zakonov, ki jih je koalicija uvrstila med prioritete do konca mandata. Med njimi so ukrepi proti plačilni nedisciplini ter zakona o javnem naročanju in o davku na dodano vrednost.

Objavljeno
16. februar 2011 10.05
Tanja Starič, 
Milena Zupanič, notranja politika
Tanja Starič, 
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana -  To je povedal predsednik vlade Borut Pahor članom državnega sveta, med katerimi so tudi sindikalni predstavniki, ki vladnim reformam najodločneje nasprotujejo. Premier jim je zagotovil, da se vlada ne odreka socialnemu dialogu, hkrati pa jih je pozval, naj spremembe, s katerimi lahko Slovenija ostane med državami »prve skupine« v EU, podprejo.

»Ta trenutek imamo vse možnosti, da obdržimo glavo nad vodo in splavamo. Lahko pa tudi potonemo. A te odgovornosti kot predsednik vlade ne bom prevzel,« je Pahor znova vezal svojo premiersko funkcijo na uspeh reform. Svetnikom, ki so doslej že nekaj vladnih predlogov z vetom vrnili v parlamentarno proceduro in ki so bili tudi ob njegovem tokratnem nastopu kritični, je povedal, da nas drugje spoštujejo bolj, kot se sami.

Tudi ob predstavitvi celovite zdravstvene reforme je Pahor dejal, da »sem se zaradi reform, ki jih zagovarjam, pripravljen odpovedati nadaljnji politični karieri«. Cilj Slovenije je, da »imata otrok revnega in bogatega starša enak dostop do kakovostnega izobraževanja in zdravstvene oskrbe«, je poudaril.

Cilj zdravstvene reforme je prožen zdravstveni sistem, ki bo zagotavljal čim večjo dostopnost do kakovostih in varnih zdravstvenih storitev za vse državljane in državljanke na podlagi univerzalnosti in solidarnosti, je dejal minister za zdravje Dorjan Marušič. Minister vidi rešitev v povečanju javnih sredstev, ki jih bo mogoče v javni zdravstveni blagajni bolj učinkovito upravljati. Zato predlaga ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in povišanje prispevne stopnje za delojemalce za 2,4 ali približno dve odstotni točki. Za odpravo čakalnih dob na zelo potrebne zdravstvene storitve predlaga zmanjšanje košarice pravic za storitve, ki za zdravje državljanov niso nujne.