Prenovljene Jesenice s črnim madežem

Jesenice so dobile novo upravno središče mesta ob katerem ostaja deset hektarov neurejenih zemljišč.

Objavljeno
12. februar 2013 11.16
Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Jesenice – Z odprtjem nove pošte tik ob stavbi občine so na Jesenicah pred dnevi končali oblikovanje upravnega središča, ki skupaj z nedavno odprto tržnico in Staro Savo zaokrožuje novo mestno središče. Slaba točka mesta ostajajo degradirana zemljišča na območju nekdanje železarne vzhodno od nove pošte.

Novo upravno središče je komunikacijsko bolje navezano na mesto, mesto je dobilo novo kakovost in večjo prepoznavnost, pravi arhitekt in urbanist iz podjetja Atelje prizma Damjan Jenstrle in dodaja, da lahko tudi površine nekdanje železarne s tem postanejo zanimive še za koga. Nekdanji župan Boris Bregant, ki je začel postopke za selitev upravnega dela mesta, ocenjuje, da ustanavljanje središča mesta, ki ga Jesenice sploh nikoli niso imele, še ni končano. Zdaj bodo morali ugotoviti, katere vsebine ljudje še potrebujejo v tem delu mesta. Selitev knjižnice je predvidena v objekt ob tržnici, vendar na občini zanjo nimajo denarja in bi jo financirali iz evropskih virov.

Parcele za poslovno dejavnost naprodaj

Železarna Jesenice kot del Slovenske industrije jekla (Sij) ostaja lastnik približno deset hektarov zemljišč vzhodno od občinske stavbe in pošte, ki so namenjena poslovnim dejavnostim. Zanje iščejo kupca, saj v Siju ne nameravajo nadaljevati poslovne dejavnosti na tem območju, pravi direktor Železarne Jesenice Bojan Falež.

Železarna Jesenice je poravnavala obveznosti iz prisilne poravnave, zato z nadaljnjimi prodajami zemljišč ne hitijo, pravi Falež. Cena zemljišč skupaj s komunalnim prispevkom je od 66 do sto evrov za kvadratni meter. Prednost pri nakupu bi dali kupcu večje površine. Za zemljišča, ki so bližje občinski stavbi, se zanimajo predvsem tujci (za proizvodnjo sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, trgovci, lesnopredelovalni obrati), ki jih poleg velikosti zanima še bližina avtoceste, železnice in avstrijske meje. Na delu, ki je bliže obratu Rotomatike, prodajajo manjše parcele od tisoč do nekaj več kot 5000 kvadratnih metrov.

Občina ima že več let gradbeno dovoljenje za novo cesto od Lidla do Slovenskega Javornika (Finžgarjeva cesta), vendar zanjo nima denarja. Na odseku od trgovine Lidl do Rotomatke so pod načrtovano cesto že vgradili komunalne vode, manjka samo še zgornji ustroj ceste, pravi Ines Dvoršak iz kabineta jeseniškega župana. Falež o tej cesti pravi, da bi za nadaljnji razvoj poslovne cone predstavljala prednost, vendar ne odločilno.

Veliki stroški sanacije

Napaka načrtovane poslovne cone vzhodno od občinske stavbe se skriva pod zemljo, kjer so pod nekdanjimi železarskimi obrati ostali tudi deloma zasuti komunalni vodi. Arhitekt Damjan Jensterle pravi, da katastra podzemnih vodov nekdanje železarne ni in nihče natančno ne ve, kje pod zemljo se nahajajo ti vodi. Falež zagotavlja, da potencialne kupce obvestijo o strukturi tal (o materialu, komunalnih vodih, globini in ostankih betonskih temeljev), medtem ko na vprašanje o morebitni ekološki sanaciji območja nismo dobili odgovora.

Kljub zagotovilu, da kupce seznanijo s strukturo tal, imajo investitorji težave pri gradnji na nekdanjih železarskih zemljiščih. Poldrugi milijon evrov vredna načrtovana gradnja nove pošte se je podražila na dva milijona evrov, precejšen del razlike (400.000 evrov ali petina končne vrednosti investicije) pa je odpadlo na stroške sanacije zemljišča pod novo pošto, je povedala Megi Jarc iz Pošte Slovenije. Med kopanjem gradbene jame so odkrili mazut, ki so ga morali odstraniti. Najdbe ostankov mazuta, umazane zemljine, apna, metalurške žlindre in večjih kosov železja so spremljali gradnjo pošte, pogosto so naleteli na ostanke betonskih in opečnih zidov, zato so morali izvajati dodatna dela za doseganje statične stabilnosti objekta, je še dejala Jarčeva. Falež sicer pravi, da gradnjo podkletenih objektov odsvetujejo.