Prenovo države začeti z dna - pri občinah

V Avstriji se je proces krčenja občin začel, v Sloveniji o tem še razmišljamo. Proti zmanjševanju tudi z referendumi.

Objavljeno
15. maj 2013 23.15
Zoran Potič, notranja politika,  B. R., Jesenice
Zoran Potič, notranja politika, B. R., Jesenice

Ljubljana – Bi Slovenija morala zmanjšati število občin? Vsekakor, pojasnjujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z lokalno samoupravo. Racionalizacija sistema bi bila smiselna tudi s finančnega vidika. Zaradi krize so racionalizacijo lokalne ravni začele tudi nekatere evropske države.

Pri občinah bi lahko prihranili

Prvi odzivi na pobudo o racionalizaciji sistema lokalne samouprave so burni. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj pravi, da bi rad videl tistega, ki bo konkretno napisal, katere občine je treba ukiniti. Po njegovem mnenju gre pri tej pobudi, ki se je znašla v širšem naboru možnih protikriznih ukrepov, za politični pamflet. Če pa bi pobudnikom ukinjanja občin uspelo privesti zadevo dovolj daleč, brez odločanja na referendumih ne bo šlo.

Da so na lokalni ravni mogoči koraki v smeri racionalizacije, kaže primer iz Avstrije, kjer se je proces združevanja občin že začel. Razlogi za racionalizacijo so staranje prebivalstva, odseljevanje in posledice gospodarsko-finančne krize, saj je začelo manjšim občinam zmanjkovati denarja za normalno delovanje.

Finančno stanje slovenskih občin ni rožnato. Zadnji podatki vlade iz sredine lanskega leta dokazujejo, da se njihova zadolženost povečuje. Primerjava podatkov o zaposlenosti kaže, da se je število zaposlenih v občinskih upravah povečalo. Če je bilo na občinah še leta 2001 zaposlenih približno 3400 ljudi, se je njihovo število do februarja letos povečalo na 4691.

Edina resnejša analiza ureditve občin je lansko revizijsko poročilo računskega sodišča, v katerem opozarjajo na problem stroškovne uspešnosti občin in finančne samostojnosti. Leta 2010 je bilo treba z instrumentom solidarnostne izravnave pomagati kar 162 občinam. Večinoma gre za manjše občine, ki z dohodnino prebivalcev ne zmorejo zbrati dovolj sredstev za izvajanje vseh predpisanih nalog. Finančno samostojnih občin pa je bilo le 48.

Je pa iz dokumentov razvidno, da vlada za september prihodnje leto pripravlja obravnavo prvih strateških dokumentov, podlage za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave. Po tem načrtu bi vlada strategijo obravnavala marca leta 2015, kar pomeni, da se v mandatu sedanje vlade proces povezovanja občin še ne bo začel.

Prenovo države začeti pri občinah

Predlog, da bi med nabore ukrepov racionalizacije države uvrstili tudi zmanjšanje števila občin, med župani ni naletela na pozitiven sprejem, celo pri predsedniku republike Borutu Pahorju ne. A stroka in finančni podatki o stanju občin svetujejo racionalizacijo na lokalni ravni.

Predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj pojasnjuje, da je z namero združevanja občin seznanjen, a ne ve, kdo to predlaga in kaj sploh se predlaga. Pravi, da gre za odvračanje pozornosti od resničnih težav in da bi rad videl tistega, ki bo konkretno napisal, katere občine je treba ukiniti. V ZOS menijo, da imamo koncept lokalne samouprave, ki dobro deluje: vidni so rezultati in takšen koncept je racionalen.

Tudi manjše občine, ki so sporne, po prepričanju Smrdelja dobro delujejo in tudi rezultati na terenu so dobri. Manjše občine imajo namreč boljši pregled, kaj se z denarjem davkoplačevalcev počne, kakor ga imajo občani v večjih občinah. »Pobuda za zmanjšanje števila občin je političen pamflet, ker da mora biti v kontekstu ukrepov naveden, čeprav vsi vedo, da ne bo nobenega učinka. To je navadna politična floskula kakor pri združevanju ministrstev in zato bi rad videl analizo, kakšen je bil prihranek,« je povedal Smrdelj. Če bo tvorcem ideje o ukinjanju števila občin uspelo, česar ne verjame, pa tega brez odločanja ljudi na referendumih ne morejo storiti, ker bi bilo to protiustavno.

Izjeme so postale pravilo

Že leta 2011 je profesor in velik poznavalec lokalne samouprave Stane Vlaj na vprašanje, ali je združevanje občin potrebno, odgovarjal pritrdilno. Glavni vzrok za takšno trditev je, ker velika večina občin ni sposobna uresničevati nalog, ki jim jih nalagata ustava in zakonodaja, pravi. Ugotavlja, da so majhne občine tudi v nasprotju s stališči kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. Ta že vrsto let poziva Slovenijo, naj spodbudi združevanje lokalnih skupnosti. Vlaj je pri oceni stanja lokalne skupnosti zelo kritičen. Ugotavlja, da smo po letu 1994, ko je bilo ustanovljenih prvih 147 občin, danes pa jih imamo 212 (skupaj s še nedelujočo Ankaran), »dobili veliko občin kot plen posameznih političnih strank ali lokalnih veljakov, polne lokalne samouprave pa ni, ker prebivalci občin sploh nimajo besede pri upravljanju občin«.

V ureditev urejenosti občin se je lani poglobilo računsko sodišče, ki v reviziji opozarja na nekaj alarmantnih dejstev. Prvo je, da več kot polovica občin ne ustreza ključnemu kriteriju za ustanovitev - ta je, da ne sme šteti manj kot 5000 prebivalcev. A ker zakon o lokalni samoupravi dopušča izjeme, so te sčasoma postale pravilo. Še bolj skrb vzbujajoč podatek se nanaša na obseg finančne vzdržnosti občin. Po podatkih iz leta 2010 (od takrat so se finančne razmere le še poslabševale) kar 162 občin ni finančno vzdržnih oziroma so bile prejemnice solidarnostne izravnave, ker sredstva dohodnine prebivalcev posamezne občine niso zadoščale za financiranje obveznih nalog.

Razmere so postale še bolj resne, ko se je z uvedbo solidarnostne izravnave leta 2008 povečal pretok sredstev iz finančno samostojnih k finančno nesamostojnim občinam. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pojasnjuje, da je treba pri vprašanju združevanja občin biti realen in da ni mogoče preprosto ukinjati občin. Pred kakršnim koli korakom v to smer bi bilo po njegovem treba pripraviti strategijo lokalne samouprave.

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo pojasnjujejo, da strategije takšne vrste še nimajo pripravljene, ker so šele v fazi strateškega dokumenta, ki so ga poimenovali načrt za strategijo. Iz odziva pristojne službe na revizijsko poročilo računskega sodišča izhaja, da so ciljni datumi za pripravo strateških dokumentov na področju lokalne samouprave september 2014, samo strategijo pa bi vlada obravnavala marca 2015.

Povezava občin in uprav

Nosilec predmeta samouprava lokalnih skupnosti na fakulteti za državne študije Miloš Senčur meni, da kolesa ni mogoče zavrteti nazaj in odpraviti izvirne grehe, ki so spremljali ustanavljanje občin. Rešitev je v pogledu naprej, ker se je slabo stanje skozi prakso nekoliko saniralo. Po njegovem bi morali razmisliti o zmanjšanju občin. Ena pot vodi skozi ustavne spremembe, druga je spodbujanje prostovoljnosti za združevanje občinskih uprav. Obe poti se mu zdita manj realni.

Kot bolj izvedljivo pot ponuja redefinicijo pristojnosti občin in upravnih enot. To pomeni, da bi določeno število nalog države prenesli za začetek na mestne občine in podobno velike občine. S tem bi ustvarili centre lokalnih oblasti, na katere bi se vezale manjše obrobne občine. Tako bi se približali komunalnemu sistemu, ki smo ga v preteklosti že poznali. Temeljno funkcijo lokalne samouprave bi za manjše občine ohranili, bi se pa znebili dvotirnega sistema, ker bi s povezovanjem lokalnega in upravnega ubili dve muhi na en mah oziroma bi s finančnega vidika lahko veliko prihranili. Po njegovem bi bilo idealno število občin okoli 60, ki bi štele okoli 30.000 prebivalcev. In če bi imeli močnejše občine, pokrajin ne bi potrebovali.