Tiskane izdaje
Kobarid – O uvedbi skupne tržne znamke za vso zgornjesoško dolino in enotnem nastopu na trgu sta se lokalni turistični organizaciji šele začeli pogovarjati. Prave politične volje za združitev obeh LTO (še) ni. Dolina je imela lani 317.000 prenočitev in 45 milijonov turističnega prihodka.
Po spoznanju, da koncept Dežela žive vode ni dosegel želenega učinka, sta v LTO Sotočje združena Tolmin in Kobarid sosedom v Bovcu že pred dvema letoma predlagala skupno znamko Dolina Soče, vendar so se v Bovcu pri sprejemanju svoje nove celostne podobe na koncu odločili za Bovec – dolina navdiha. V LTO Sotočje menijo, da bi bila najbolj učinkovita izbira tržne znamke tudi najbolj preprosta izbira – Dolina Soče, saj je destinacija pod tem imenom leta 2008 kot prva v Sloveniji prejela naziv evropske destinacije odličnosti. LTO je celostno grafično podobo vključil v destinacijski razpis in Bovško še enkrat pozval k sodelovanju. »Verjamemo, da bi bila enotna znamka za celo dolino najboljša rešitev,« je dejal direktor LTO Sotočje Janko Humar. Zaradi usklajevanja na severu doline in roka razpisa je predlog znova obtičal v predalih.
Znamka Dolina Soče ne bi pomenila zgolj enotne celostne podobe, temveč bi vključevala tudi skupno predstavitveno brošuro, katalog ponudnikov, skupni letni program sejmov, skupen razvoj izbranih integralnih turističnih produktov (ITP) in skupni internetni portal. »Naše izhodišče je, da gremo v projekte skupaj, da nimamo več lastnega prospekta in internetne strani, ampak se osredotočimo le na skupno znamko in skupno ponudbo, ker bomo tako močnejši. Mnenja naših sosedov pa so za zdaj še drugačna,« je pojasnil Humar.
Ne najdejo skupnega jezika
Čeprav je njegova bovška kolegica Cecilija Ostan dejala, da bodo projekt nadaljevali, je stališče tamkajšnjega LTO, da bi nastopali tudi s samostojnimi blagovnimi znamkami, skupne aktivnosti pa bi usklajevala oba LTO oziroma projektna skupina. V LTO Sotočje so nasprotno prepričani, da bi v zgornjesoški dolini morali imeti krovno turistično organizacijo, čeprav ne bi bila cenejša kot sedanji. Za delovanje zavodov občine namenijo več kot 712.000 evrov (420.000 bovška, tolminska in kobariška pa po 176.000 in 116.000), celotni proračun pa je v obeh primerih več kot pol milijona evrov. »Z združenimi financami bi naredili veliko več, ker bi omogočile strateška partnerstva, lažje bi pridobivali dodatne vire in lahko bi se lotevali aktivnosti, ki so zdaj za nas nedosegljive,« pravijo v LTO Sotočje.
Tolminski župan Uroš Brežan podpira uvedbo enotne tržne znamke: »Skupno delovanje bo na turističnem področju ključ do uspeha. Skupno trženje lahko pripelje do skupne organizacijske oblike, ni pa to nujno. Tržni vidik namreč postavljam pred organizacijskega.«
Bolj neposredna je kobariška županja Darja Hauptman: »Takoj bi podprla skupni LTO za soško dolino. Menim, da moramo navzven nastopati skupaj, potem pa se mora vsak po svoje truditi, da turisti pri nas ostanejo in se k nam tudi vračajo.«
Skupni organizaciji so najmanj naklonjeni na Bovškem, ki je dolga leta z naskokom prednjačilo v razvitosti turizma, čeprav v zadnjem desetletju Tolminsko in Kobariško pospešeno lovita korak. Bovčani menijo, da podpora enotnemu LTO oziroma ločenima ni odvisna od posamezne občine, temveč od turističnega gospodarstva. Milan Štulc z bovške občine je dejal, da imata obe možnosti svoje prednosti in pomanjkljivosti, katera je boljša, pa po njegovem mnenju za zdaj še ni mogoče odgovoriti.
