Prepovedati lov na ptice zaradi užitka in športa

Iz Doppsa buren odziv na predloge o osmih vrstah ptic, ki bi jih lovci radi streljali ali streljanje tržili.

Objavljeno
27. februar 2013 09.33
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ljubljana – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) noče privoliti v širitev seznama divjadi z osmimi zavarovanimi vrstami ptic. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) in Lovsko zvezo Slovenije (LZS) poziva, naj predloge umakneta in odpravita pobijanje ptic zaradi užitka in športa.

Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Erico Velenje, d. o. o., inštitut za ekološke raziskave, so na ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) pred letom dni poslali predloge za uvrstitev kozice, jerebice, sloke, kreheljca, ruševca, kormorana, grivarja in črne liske (pa tudi šakala) med divjad, to je na seznam živali, na katere je dopusten lov, za raco mlakarico, fazana, šojo in sivo vrano pa so predlagali podaljšanje oziroma poenotenje lovne dobe. Preden bo ministrstvo sklicalo usklajevalni sestanek, je s predlogom seznanilo tudi Dopps, sestanku pa bo sledilo še redno medresorsko usklajevanje in nato odločitev vlade.

»Ker so razmere v populacijah teh sicer tradicionalno lovnih vrst dobre in stabilne, poseganje vanje z lovom pa je bilo že pred zavarovanjem skromno, skrbno načrtovano in nadzorovano, menimo, da bi ponovna uvrstitev teh vrst med divjad prispevala k ponovni zainteresiranosti lovcev ter k boljšemu spremljanju razmer, aktivnejši skrbi in varovanju tako posameznih živali kot njihovega življenjskega prostora,« so svoj predlog za širitev seznama divjadi s šestimi vrstami ptic utemeljili na LZS.

Toda v Doppsu menijo, da so predlogi vseh treh organizacij šokantni in neverjetni. »Ko sem prebral ta predlog, sem bil zgrožen. Moral sem ga dvakrat prebrati. Ali je res mogoče, da se leta 2013 vračamo trideset in več let nazaj?« je predlog komentiral predsednik Doppsa Rudolf Tekavčič.

Sloka je v Sloveniji na rdečem seznamu ptic gnezdilk, leta 1995 so slovensko populacijo ocenili na 80 do 100 parov, ocena iz leta 2011 je bila od 20 do 40 parov. Kozic so leta 1995 našteli od 30 do 40 parov, leta 2011 so število parov ocenili na deset do 20. Lov na ruševca (predlog LZS) in kormorana (predlog Erica Velenje) po ptičji direktivi sploh ni mogoč. Lov na goloba grivarja, ki ga je v Sloveniji od 5000 do 10.000 parov, pa bi lahko ogrozil ogroženo vrsto goloba duplarja (obe sta gozdni ptici), saj je ptici zaradi podobnosti težko razlikovati. Naravna populacija jerebice pa je v Sloveniji tako majhna, da je tako rekoč v izumiranju.

Varstveni ornitolog Tomaž Mihelič meni, da so predlogi površno in nestrokovno utemeljeni, odgovornost ministrstva za kmetijstvo in okolje pa je, da je takšne predloge dalo v razpravo. V Doppsu poudarjajo, da ne glede na stopnjo ogroženosti streljanje živali, ki mogoče povzročajo minimalno škodo ali nobene in za katerega ni nobenega ekološkega razloga, ampak samo užitek in rekreacija, ni sprejemljivo. Zavračajo tudi argument, da se z odprtjem lova poveča zanimanje lovcev za vrsto, s tem pa za njeno varovanje. Direktor Doppsa Damir Denac je še opozoril, da so ptice selivke na svoji poti čez Evropo izgubile že 80 odstotkov svojih počivališč, Slovenija pa je doslej veljala za varno oazo.

Opozarjajo, da vlaganje umetno vzrejenih fazanov in jerebic zelo poslabša stanje naravnih populacij, zato za obe vrsti zahtevajo prepoved lova, tudi prepoved lova na umetno vzrejene ptice. Prepoved lova zahtevajo tudi za raco mlakarico, saj streljanje v vodne ptice, ki se združujejo v mešane jate, ogroža zavarovane vrste ptic, poleg tega utemeljenega razloga za streljanje rac sploh ni. Ubijanje več kot 30.000 ptic vsako leto pomeni vnos velikih količin svinca v naravno okolje, kar je po mnenju Doppsa še en argument za prepoved lova na ptice.

Z Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so pojasnili, da je po sprejetju uredbe leta 2004 zdaj čas za seznanitev z novimi podatki, strokovnimi in drugačnimi mnenji interesnih skupin. V LZS so poudarili, da lovci nikoli niso lovili, niti ne nameravajo loviti ogroženih vrst ptic, njihovo (ne)ogroženost pa so presojali na podlagi podatkov, ki so jih dobili s pomočjo lovskih družin, in podatkov o evropskih populacijah ptic. »Spoštujemo načelo trajnostne rabe naravnih virov. To pomeni, da lahko iz narave jemljemo le to in toliko, da s tem ne ogrozimo obstoja nobene vrste,« so zapisali in kot pozitiven primer navedli divjega petelina, ki so ga z internimi pravili zaščitili šest let prej, kakor ga je zaščitil zakon.

Na vprašanje Dela, kako to, da se je s predlogi za širitev seznama divjadi vključil tudi Erico Velenje, bolj znan po raziskavah kakovosti vode in digestatov bioplinarn, pa je Boštjan Pokorny iz Erica, ki je obenem predsednik komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS, pojasnil, da se Erico zadnjih nekaj let aktivno ukvarja z raziskavami divjadi, kot raziskovalna ustanova pa so bili k sodelovanju pri spreminjanju uredbe (tako kot biotehniška fakulteta in gozdarski inštitut) povabljeni in so svojo vlogo aktivno odigrali.