Preprečevanje nasilja v družini

Centri za socialno delo (CSD) so lani obravnavali 1928 primerov nasilja v družini, v katerih je bilo 2975 žrtev. Te so največkrat trpele psihično in fizično nasilje, ki so ga v več kot polovici primerov (1082) povzročili partnerji.

Objavljeno
18. februar 2011 20.32
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Zakon o preprečevanju nasilja v družini je prinesel nekaj ključnih rešitev pri pristopu do tega problema, ugotavljajo na Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), ki so ob tretji obletnici sprejetja tega dokumenta pripravili okroglo mizo, določene pomanjkljivosti pa še ostajajo. Multidisciplinarni pristop je pozitivni premik, se strinjajo na SCSD, prav tako poenotenje doktrine delovanja centrov za socialno delo.

Zakon je postavil dober koncept. Praksa zadnjih treh let je pokazala, da CSD dobro sodeluje s šolstvom, policijo in nevladnimi organizacijami, pri sodelovanju z zdravstvom so še težave, še nekoliko slabše je s sodstvom zaradi dolgih postopkov. Poleg tega se je spremenilo tudi to, da na CSD takoj, ko prejmejo prijavo, obvestijo policijo, čeprav žrtve tega zaradi strahu včasih ne odobravajo, je povedala Darja Kuzmanič Korva, sekretarka SCSD. Da imajo najslabše izkušnje s sodstvom, je potrdila tudi Dalida Horvat iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Po njenih besedah imajo različne izkušnje po Sloveniji, odnos policije do tega vprašanja se je izboljšal. Vendar se še dogaja, da dobijo žrtve nasilja, tako kot napadalci, od policije položnice zaradi kršenja reda in miru. Strokovnjaki se strinjajo, da je to, kakšne pomoči bo deležna žrtev, odvisno tudi od tega, kje živi, predvsem zaradi neenakomerne mreže nevladnih organizacij, ki priskrbijo nastanitev. Povsod pogrešajo programe za pomoč povzročiteljem.

Največ obravnavanih žrtev je bilo v starostnih skupinah od 26 do 45 let (1031) in od 45 do 60 let (526), prav tako je iz teh starostnih skupin največ nasilnežev. Vendar so bili med storilci tudi štirje otroci, mlajši od 14 let, 21 je bilo starih od 14 do 18 let. Nimamo jasnih rešitev, kako ravnati v teh primerih, saj pri njih ne moremo ukrepati enako kot pri odraslih. Ne moremo jih napotiti v krizni center, kjer so žrtve nasilja, je še povedala Darja Kuzmanič Korva. Ena od pomanjkljivosti zakona je prav to, da ni ustreznih rešitev za določene skupine ljudi, kot so invalidi in starejši ali mladoletni povzročitelji nasilja. Druga pomanjkljivost se kaže ob intervencijah, ko je treba ukrepati hitro, a se pri namestitvi otroka v varno okolje zatakne pri pridobivanju začasne odločbe.