Tiskane izdaje
Ljubljana – Mlajše generacije, še posebno rojene po letu 1960, bodo v starosti izpostavljene veliko večjemu tveganju neenakosti kot današnji upokojenci. Številne države že imajo strategije za soočanje s starajočo se družbo, veliko bolj zavzeto pa bodo morale začeti izvajati konkretne akcije, pri čemer je potrebno sodelovanje vseh resorjev.
Takšno je eno od temeljnih sporočil prve konference o staranju prebivalstva, o politikah za enakost pri staranju, ki jo je prejšnji konec tedna skupaj s slovensko vlado organizirala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na Brdu pri Kranju. Ministri in državni sekretarji za zaposlovanje, zdravje in izobraževanje iz držav članic OECD ter strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij so razpravljali o predlogih politik OECD za preprečevanje neenakosti v obdobju staranja in možnostih za njihovo izvajanje glede na specifične okoliščine v posameznih državah.
Skrb za kakovostno življenje vseh generacij
Leta 1980 je bilo v državah OECD na sto delovno aktivnih v povprečju 20 prebivalcev starih 65 let in več, leta 2015 jih je bilo že 28, do leta 2050 pa jih bo po pričakovanjih že 53. »Demografske spremembe so globalni izziv, ki zahteva prilagoditve v sistemu izobraževanja, socialne zaščite in zdravstva kot tudi na trgu dela,« je uvodoma poudaril minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, »vlade pa morajo poskrbeti za kakovostno življenje vseh generacij.«
Dejal je, da se v Sloveniji prebivalstvo stara še hitreje kot v drugih članicah OECD in spomnil, da je vlada julija lani sprejela nacionalno strategijo dolgožive družbe, ki je pripravljena v skladu z drugimi mednarodnimi dokumenti s tega področja in je zanimiva tudi za druge sodelujoče na konferenci. Poudarja aktivnost in kreativnost v vseh življenjskih obdobjih, izpostavlja pomen zdravja, medgeneracijskega sodelovanja ter solidarnost in enakost pri staranju.
Tem tveganjem pa bosta tudi veliko bolj kot baby boom generacija izpostavljeni generacija X, ki je danes stara od 35 do 50 let, in tista, ki bo odrasla po letu 2000; znotraj njiju bodo namreč v starosti nastale velike razlike. Večina bo živela dlje, vendar pa bo zaradi nakopičenih obdobij prekinjenih kariernih poti in nizkih dohodkov imela nizke pokojnine, medtem ko bodo nekateri njihovi vrstniki imeli stabilne kariere z ustreznimi plačami. Še posebno ženske so izpostavljene prekinitvam delovne kariere zaradi skrbi za otroke in družino.
Pomoč tistim iz šibkejših socialnih okolij
OECD priporoča vseživljenjski pristop za soočanje s temi problemi, ki vključuje ukrepe na treh področjih: treba je preprečiti nastanek neenakosti v zgodnjem otroštvu, še preden se nakopiči skozi življenje, sprejeti ukrepe za blaženje že nakopičene neenakosti v aktivni delovni dobi in tiste, ki bodo ublažili neenakost v starosti. Ukrepi morajo tako vključevati kakovostno skrb za otroke in njihovo vključevanje v zgodnje izobraževanje, pomoč mladim iz šibkejših socialnih okolij pri vstopu na trg dela in namenjanje več denarja za zdravstveno prevetivo skupinam z večjim tveganjem.
Hideki Makihara, japonski državni minister za zdravje, delo in socialne zadeve, foto Andreja Žibret
Hideki Makihara, japonski državni minister za zdravje, delo in socialne zadeve: »Med 126 milijoni Japoncev jih je približno 30 milijonov starih 65 let in več, kar je približno četrtina. Predvidevamo, da bo do leta 2050 delež starejših narasel na 40 odstotkov. Trenutno imamo 2,7-odstotno brezposelnost, ki je najnižja med državami OECD. Pri tem pa ni večjih razlik med spoloma, med moškimi je 2,9-odstotna, med ženskami pa 2,5-odstotna.
V prihodnosti bo narasla vrzel med tistimi, ki bodo obvladovali nove tehnologije, ki se razvijajo zelo hitro, in bodo bolje plačani, ter tistimi, ki jih ne bodo znali uporabljati. Zato se trudimo z izobraževanjem in usposabljanjem na tem področju, predvsem mladih, ki bodo v prihodnosti še bolj podvrženi tem tveganjem.
Za ljudi, ki izgubijo delo, pa imamo v okviru javnega zaposlovalnega sistema javne centre za pomoč brezposelnim, imenujemo jih »harōwāku«, Hello Work. Delujejo na 544 lokacijah, v njih lahko brezposelni dobijo veliko informacij in nasvetov, kako najti primerno službo, se vključiti v ustrezni program izobraževanja in usposabljanja. Brezposelni ob izgubi službe dobijo tudi denarno nadomestilo. Z davčnimi olajšavami pa spodbujamo tudi podjetja, ki zaposlujejo brezposelne.«
Adolfo Rubinstein, argentinski minister za zdravje: »V Argentini je deset odstotkov prebivalcev starih 65 let in več, kar je dosti manj kot v Evropi. Ker ima več delovno aktivnega prebivalstva kot upokojencev, je to z gospodarskega vidika prednost. Vendar pa tudi Argentina, tako kot veliko razvijajočih se držav, vstopa v pospešen proces staranja prebivalstva. Stopnja rodnosti je 2,2. Imamo med osem- in devetodstotno stopnjo brezposelnosti, po spolu pa ni večjih razlik.
Dejstvo, da je mlajša generacija izpostavljena veliko večjemu tveganju za neenakost in revščino v starosti zaradi neenakosti v njihovi delovni dobi, pa tudi zaradi nižanja pokojnin, je izziv po vsem svetu, tudi v Argentini. To je zelo velik socialni problem, za katerega je težko najti rešitev. Poskušam biti optimističen in mislim, da se bodo s tehnološkim in inovacijskim napredkom razmere čez 40 ali 50 let spremenile, saj bo prinesel več možnosti za rešitev tega problema, ki jih morda zdaj ne vidimo.
Ker se prebivalstvo pospešeno stara, naraščajo tudi kronične bolezni, naraščajoči stroški pa delajo sistem javnega zdravja nevzdržen. Treba bo znižati cene zdravil, se dogovoriti za ugodnejše takse s farmacevtsko industrijo in imeti strožje regulativno omrežje za vpeljevanje novih zdravstvenih tehnologij.«
Marcelo Caetano, brazilski sekretar za socialno varstvo na ministrstvu za finance, foto Andreja Žibret
Marcelo Caetano, brazilski sekretar za socialno varstvo na ministrstvu za finance: »Brazilija se stara zelo hitro. Trenutno imamo deset odstotkov starejših od 65 let, do leta 2060 pa bomo imeli že četrtino starejše populacije. Demografska struktura v Braziliji se bo zelo približala današnji evropski. Smo pred velikim izzivom, kako zagotavljati skrb za starejše.
Najprej moramo fiksirati pokojnine, kar je glavni cilj pokojninske reforme v Braziliji. Pri tem imamo dva glavna cilja. Prvi je v Braziliji, kjer je neenakost v družbi zgodovinsko pogojena, zagotoviti pokojninski sitem, ki bo omogočal večjo enakost. Drugi cilj pa je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema ter v povezavi s tem okrepiti tudi vidik socialne odgovornosti.
Pred nami je tudi velik izziv, kako izboljšati izobraževanje in tako omogočiti večjo enakost pri zaposlovanju. Pri tem je zelo pomemben tudi program za preprečevanje revščine za revne družine, ki dobijo denarno nadomestilo, če na primer njihovi otroci hodijo v šolo. Ta program je dolgoročno namenjen večji učinkovitosti gospodarstva, saj zagotavlja, da bodo ljudje bolj izobraženi in bolj zdravi, kar bo v prihodnje pripeljalo do bogatejše države in razbilo past revščine, v katero smo ujeti.
V Braziliji imamo tudi novo delovno zakonodajo, ki omogoča prožnost trga delovne sile in nove oblike pogodbenega dela. Predvidevamo, da bo to zagotovilo več delovnih mest.«
