V navdihnjenem govoru je akad. Trontelj opisal zgodovinske mejnike osrednje nacionalne znanstvene in umetniške ustanove, ki je z zametki sicer začela nastajati že pred stoletji - kot Académia operosorum, prva slovenska in slovanska akademija, že leta 1693, a le za 30 let, še veliko krajši je bil poskus oživitve akademije v 18. stoletju. Nato so prizadevanja zamrla do 12. novembra 1938, ko je bila ustanovna skupščina SAZU s prvimi 18 člani in prvim predsednikom Rajkom Nahtigalom.
Predsednik SAZU je včeraj spomnil na dostojanstveno držo Akademije med drugo svetovno vojno in na politične pritiske v povojnih letih. Poudaril je, da se je SAZU po slovenski osamosvojitvi približala drugim evropskim akademijam, in se tudi sicer odprla svetu. Pomembna spodbuda odličnosti znanstvenega in umetniškega poslanstva Akademije je bil, po Trontljevih besedah, leta 1994 sprejeti zakon o SAZU.
V zadnjih letih se je močno okrepila izdajateljska dejavnost. Končujejo priprave na izdajo Valvazorjeve ikonoteke s komentarji, včeraj je akad. Andrej Jemec predstavil knjigo, ki končuje tridelni zbornik s predstavitvami vseh 65 dosedanjih umetnikov akademikov - pred petimi leti so začeli s skladatelji akademiki, nadaljevali so s pesniki in pisatelji akademiki, nova izdaja pa v besedilih (tudi angleških) in bogatem izboru reprodukcij predstavlja štiri kiparje, 14 slikarjev in osem arhitektov akademikov.
»Verjamem, da je pogled na razred za umetnost SAZU 'skozi prizmo časa', skozi katero smo ali bomo presojali in tehtali vsa posamezna imena in njihove opuse, mogoče razbrati marsikaj, kar bi brez teh knjig ne bilo tako jasno in pregledno,« je včeraj dejal akad. Jemec.
Iz tiskanega Dela.