Presečnik: V SLS za pravičnejše pokojnine kmetov

Ljubljana - Do letnega dodatka ti kmetje niso upravičeni, prav tako v lanskem letu sprejet Zakon o varstvenem dodatku ne vključuje kmetov, uživalcev pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov oziroma tistih, ki so bili zavarovani za ožji del pravic in ki imajo najnižje pokojnine, ki jim ne omogočajo preživetja, kljub temu, da so vse življenje trdo delali na kmetiji.

"V SLS menimo, da moramo končno popraviti krivične in sramotne pokojnine, da ne bodo kmetje še naprej drugorazredni državljani. Kako naj pričakujemo, da se bodo mladi odločali nadaljevati tradicijo na kmetiji, če že danes vedo, da bodo na starost najverjetneje ostali pod pragom revščine in na robu preživetja? In to je vprašanje, ki zadeva vse nas; namreč, kdo nam bo potemtakem zagotavljal samooskrbo s hrano?" se ob tem sprašuje vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik.

V Sloveniji je prag revščine določen pod 495 evrov, kmečka pokojnina pa po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov od 1. januarja 2009 znaša le 227,60 evrov, pokojnina kmeta borca NOV pa od 1. januarja 2009 dalje 455,19 evrov. "Pogoji kmetijskega poslovanja in velikost kmetij v Sloveniji mnogo kmetom ne zagotavljajo, da bi dosegali tolikšen katastrski ali drug dohodek kmečkega gospodarstva na zavarovanega člana, ki bi ustrezal znesku minimalne plače," opozarja Presečnik.

Leta 2000 je bilo kmetov uživalcev po zakonu o starostnem zavarovanju 9.744, leta 2005 je bilo teh uživalcev 4.522, podatki za januar 2009 pa kažejo, da je uživalcev teh pokojnin le še 2.302. Po podatkih ZPIZ je bilo v letu 2008 samo še 281 kmetov - borcev. "Vsi ti podatki kažejo na to, da je kmečka populacija ogrožena kljub temu, da je veliko pripomogla k obstoju kmetij, pridelovanju hrane in ohranjanju kulturne krajine v Sloveniji, kar je velikega pomena za našo državo in njene prebivalce. Mnogi so ostali sami na kmetiji, številni v celem obdobju s trdim delom niso mogli privarčevati sredstev za svojo starost," še poudarja Presečnik.

Ob tem so v poslanski skupini SLS vložili tudi dopolnitve oz. amandmaje k proračunu za leto 2010 in 2011, s katerimi predlagajo potrebna sredstva za uvedbo varstvenega dodatka tudi za najnižje kmečke pokojnine v višini 2,642 milijona evrov ob predvidevanju, da bi ostalo število upravičencev isto, kar pa glede na dosedanje zmanjševanje števila upravičencev ni zelo verjetno.

Za letni dodatek kmetom z najnižjimi pokojninami pa je ocena, da bo treba iz blagajne PIZ zagotoviti ob enakem znanem številu upravičencev po starostnem zavarovanju kmetov v letu 2010 sredstva v višini 909.838,45 evrov na letni ravni. To je zanemarljiv znesek ob vseh zvišanjih postavk v predlogih proračunov za leti 2010 in 2011 (že samo za Splošne storitve za pravosodne organe je v proračunu za leto 2010 predlagano povečanje kar za 4,3 milijona evrov). V SLS ponovno pozivamo Vlado RS, da ob nerazumnih povečanjih administrativnih stroškov vladnih službe ne varčuje na socialno najšibkejših slojih prebivalstva.

"Pred nami je reforma pokojninskega sistema, nujna je tudi reforma določanja katastrskega dohodka, do takrat pa je nujno urediti izenačenje kmetov z ostalimi upravičenci, zato smo predlagali, da se predloga obravnavata po skrajšanem postopku, veljati pa bi začela s 1. januarjem 2010," je zaključil Presečnik.