Preseljeni Romi ostajajo v Postojni

Postojna, Ambrus, Ivančna Gorica – Predstavnik ambruških Romov Mirko Strojan je po sestanku z ministrom za šolstvo in šport ter predsednikom vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milanom Zverom dejal, da bodo naslednje tri tedne ostali v Nastanitvenem centru Postojna. Zver pa je zatrdil, da bodo že danes izboljšali življenjske razmere, saj jim bodo prinesli radiatorje, dvakrat dnevno jim bodo zagotovili hrano, pripravljajo pa tudi organizirano tuširanje, je še dejal Zver.

Strojan je med drugim pojasnil, da bo v postojnskem nastanitvenem centru, kjer je trenutno 25 ambruških Romov, najteže zdržala mati, ker je srčna bolnica. Čeprav je še pred sestankom z Zverom dejal, da bodo Postojno zapustili še danes, je kasneje zatrdil, da bodo te tri tedne ostali. Če pa dogovorjeno ne bo uresničeno, se bodo po treh tednih vrnili v občino Ivančna Gorica. Strojan je tudi povedal, da je že včeraj nekaj Romov zapustilo center.

Zver je pojasnil, da bodo za pet šoloobveznih otrok poskušali organizirati šolo v nastanitvenem centru, tako da ne bo kršena pravica do izobraževanja. Ob prihodu je ministrova ekipa otrokom prinesla nekaj učil in igrač, v četrtek pa bo Rome obiskala še direktorica zavoda za šolstvo Natalija Komljanc, s katero bodo poskušali najti način, kako prebroditi te tri tedne.

Do trajne lokacije v dogovoru z Romi

Predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti je tudi pojasnil, da trajna lokacija zaenkrat še ni znana, verjetno pa bo prvi sestanek na to temo potekal že danes. Kot je še zatrdil, se bodo poskušali z Romi dogovoriti tako, da bodo tudi oni zadovoljni. Seveda pa bo pri iskanju lokacije zanje moralo aktivno sodelovati tudi ministrstvo za okolje in prostor.

Očitke varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ki je izselitev Romov iz Ambrusa označil kot konec pravne države, Zver zavrača. Kot pojasnjuje, je država v tem konfliktu poskušala storiti vse, da bi ljudem zagotovila najvišjo stopnjo varnosti, istočasno pa je pristopila k trajnemu reševanju problematike. Menil je, da so ravnali odgovorno.

Zver je med drugim izrazil željo, da bi bil krovni zakon o romski skupnosti čim prej sprejet. "Tako bomo edina država, ki bo z zakonom reševala romsko problematiko. Mislim, da bomo, tako kot ostalim manjšinam, zagotovili visoke standarde in varovanje človekovih pravic tudi za romsko skupnost.”

Drnovšek poziva k spoštovanju različnosti

Predsednik republike Janez Drnovšek meni, da je v zvezi z zadnjimi dogodki z Romi treba stremeti k spoštovanju različnosti, ki jih na eni strani narekuje način življenja Romov, na drugi strani pa način življenja ostalih krajanov, je zapisano na spletni strani predsednika republike. Socializacija in asimilacija Romov sta proces, pri katerem lahko pomembno vlogo za njihovo vključevanje v družbeno okolje odigrajo prav krajani. Glede na začasno nastanitev Romov v Nastanitvenem centru Postojna predsednik republike sicer pričakuje, da bodo vlada oz. pristojni ministri izpolnili obljube in v najkrajšem možnem času, največ treh tednih, našli trajno in ustrezno rešitev za njihovo bivanje.


Preseljeni Romi nezadovoljni, krajani Ambrusa veseli

V spremstvu policije je včeraj dopoldan številna romska družina Strojan zapustila svoje zemljišče, na črno zgrajene barake in hišo ob cesti Zagradec – Ambrus ter se preselila v Nastanitveni center Postojna v prostorih nekdanje vojašnice. V tem delu Suhe krajine je med prebivalci zavladalo veselje v upanju, da se »cigani« nikoli več ne bodo vrnili. V Zvezi Romov Slovenije in tudi v uradu varuha za človekove pravice pa se bojijo, da je Slovenija na pragu podobnih scenarijev tudi v drugih krajih z romskim prebivalstvom.

Potem ko so Ambrušani v soboto popoldan izvedeli, da so se Romi vrnili v svoje naselje, je med ljudmi završalo. Približno 200 se jih je zbralo v Ambrusu in začelo pohod proti romskemu naselju, kjer so jih pričakale posebne policijske enote. Ambrušani so zahtevali spoštovanje njihove odločitve, sprejete na zboru krajanov v četrtek zvečer, da se Romi nikoli več ne smejo vrniti domov. Povod je bil napad 40-letnega Slovenca (ta je več let živel pri Romih) prejšnjo nedeljo na 57-letnega domačina Jožeta Šinkovca, ki je še v komi, kot vzrok pa so navajali šikaniranje, kraje in fizične napade, ki so postajali vse bolj nevzdržni. Množica je z glasnimi vzkliki zahtevala ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, ta je pred protestnike prispel nekaj po 20. uri. Začela so se pogajanja s predstavniki sveta ambruške krajevne skupnosti, policijo, občino in Romi. Ti so pod pritiskom množice ogorčenih Ambrušanov na koncu le pristali, da se naslednji dan izselijo. Minister Mate pa je obljubil, da bodo v nastanitvenem centru preživeli največ 21 dni, v tem času pa jim bo država priskrbela drugo zemljišče, ki pa ne bo v njihovi matični občini Ivančna Gorica. Kje jih bo država naselila po treh tednih, in katera je tista občina, ki bi jih bila pripravljena sprejeti, novinarji nismo izvedeli. Dogovorili so se tudi, da bo policija še naprej varovala prazno romsko naselje (odkupila naj bi ga država) s pomočjo vaških straž. Ko je Mate protestnikom predstavil dogovor in zlasti to, da se Romi nikoli več ne bodo vrnili v njihovo naselje, je med ljudmi nastalo nepopisno veselje. Začeli so prepevati »Žive naj vsi narodi ...« in se v poznih sobotnih večernih urah mirno razšli.

Na vprašanje Dela, ali je bila odločitev države, da Rome iz Suhe krajine preseli v nastanitveni center, pravilna, je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc za Delo povedal, da so Romom pred razjarjeno množico rešili življenje, in hkrati izrazil bojazen, da bi tudi v drugih okoljih z »nadležnimi« Romi ravnali tako. Novo romsko domovanje v nastanitvenem centru v Postojni je primerjal s taboriščem, ki ni primerno za življenje slovenskih državljanov. Za ivančnogoriškega župana Jerneja Lampreta (ta se bo v drugem krogu županskih volitev pomeril s kandidatko SLS Mileno Vrhovec) pa je menil, da bi moral odstopiti, ker »ni sposoben zagotoviti varnosti vsem občanom«.

V centru tudi 15 nekdanjih beguncev iz BiH

V postojnskem nastanitvenem centru, ki je sicer v zapiranju, biva tudi 15 nekdanjih beguncev iz Bosne in Hercegovine. Vodja Sektorja za integracijo beguncev in tujcev na notranjem ministrstvu Jurij Zaletel pa je o bivalnih razmerah v centru povedal, da ima center tekočo vodo in sanitarije, vendar pa tople vode ni, zato se dogovarjajo, da bi se Romi lahko dvakrat do trikrat tedensko tuširali v bližnjem Centru za tujce v Velikem Otoku. Ker center ni ogrevan, se dogovarjajo tudi za namestitev električnih radiatorjev.

Horvat Muc: Ambrus ne sme biti vzor za reševanje podobnih primerov

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc primera izselitve ambruških Romov danes ni hotel konkretneje komentirati, je pa dejal, da bodo v Zvezi Romov Slovenije državne institucije opozarjali na rešitev problematike. Sicer pa je še dodal, da nedavni incident v občini Ivančna Gorica ne sme biti vzor za reševanje podobnih primerov v drugih občinah. Kot je pojasnil, imajo Romi v manjših romskih skupnostih podobne probleme, kot ambruški Romi, medtem ko v večjih romskih skupnostih, kjer imajo tudi svoje predstavnike v lokalni samoupravi, tega ni.

Opomin pravni državi

»Če vse državne institucije pokleknejo pred množico, ki zahteva javni linč, ni to nič drugega kot konec pravne države,« je včeraj za Delo povedal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Opozoril je, da romski otroci pri vsem tem niso popolnoma nič krivi in da je skupinsko kaznovanje ljudi prepovedano. »To je grobo kršenje evropske konvencije o človekovih pravicah in slovenske ustave. Bojim se, da bodo ljudje spoznali, da bodo lahko dosegli svoje, takrat, ko bodo glasni,« je povedal Hanžek.

AIS: Preselitev je zatiskanje oči

V nevladni organizaciji za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) menijo, da preselitev Romov pomeni zatiskanje oči pred resničnim problemom. Rome je treba vključiti v večinsko družbo, tega pa preselitev ne bo zagotovila, je danes začasno preselitev Romov iz Ambrusa v postojnski nastanitveni center komentiral Blaž Kovač iz AIS.Rome je treba Rome vključiti v večinsko družbo, kar pa ni mogoče doseči s preselitvijo. Ta ne bo pripeljala do rešitve in vključitve Romov v družbo, je še dejal Kovač in poudaril, da na Dolenjskem očitno živita dve družbi ena mimo druge.

Podobnik: Romi so ogrožali vodni vir

Po pojasnilih notranjega ministrstva naj bi bilo romsko naselje Dečja vas pri Ambrusu, ki ga je po sporu s krajani Ambrusa zapustilo približno 30 Romov, neprimerno za bivanje predvsem zato, ker se nahaja na vodovarstvenem območju. Gre za pomembno vodno zajetje za potencialno od 6000 do 8000 prebivalcev Suhe krajine, Romi pa so s svojim ravnanjem "občasno dobesedno izzivali onesnaženje vodnega vira", je povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. “Ddobili smo podatke, da so nad vodnimi zajetjem zažigali avtomobile, celo manjše avtobuse in neodgovorno ravnali z akumulatorji. Gre za tipično dejavnost, ki je potencialno nevarna za vodni vir," je povedal Podobnik. Okoljski minister je še povedal, da s strani občine Ivančna Gorica v njegovem mandatu ni dobil nobenega dopisa za konkretno reševanje tamkajšnje romske problematike.


Mirovni inštitut: Selitev Romov je nesprejemljiva

V Mirovnem inštitutu opozarjajo, da je selitev ene skupine ljudi mimo njihove volje z namenom, da bi ugodili drugi skupini ljudi, nesprejemljivo. Potrebni so drugačni ukrepi, katerih sporočilo bo, da so Romi enakopravni z vsemi drugimi, je dejala Brankica Petkovič z Mirovnega inštituta. Sprašuje se, ali bi si minister za notranje zadeve Dragutin Mate pri reševanju medsosedskih sporov upal preseliti pripadnike katere koli druge etnične skupine. Zanesljivo je odgovor ne, meni Petkovičeva.