Preskrbljeni z vodo za 50 let

Devet županov kraških, istrskih in ilirskobistriške občine je danes skupaj z ministrom za okolje Rokom Žarnićem podpisalo pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema preskrbe s pitno vodo Obale in Krasa.

Objavljeno
02. februar 2011 21.33
Boris Šuligoj, Koper, Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Boris Šuligoj, Koper, Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Sežana – »Lahko ste ponosni, da se bo s tem rešil problem vode za prihodnjih 50 let, da se bosta slovenska Obala in Kras lahko naprej gospodarsko razvijala. Zato je današnji podpis pogodbe srečanje zmagovalcev. Takih zmagovalnih zgodb bi imeli radi čim več,« je dejal Roko Žarnić in poudaril, da so se zdaj odprle možnosti za črpanje sredstev kohezijskega sklada pod pogojem, da bo projekt izpeljan pravočasno. S pogodbo so se župani občin Hrpelje-Kozina, Sežana, Miren-Kostanjevica, Ilirska Bistrica, Komen in Divača ter Mestnih občin Koper, Izola in Piran dogovorili, da bodo skupaj reševali problem preskrbe z vodo. Sežanski župan Davorin Terčon je dejal: »Slovenska Istra ima zgrajeno omrežje in nima vodnih virov, kraške občine pa imamo vodo ter neustrezno primarno in sekundarno vodovodno omrežje. Če hočemo dobiti izdatni delež sredstev državnega vodnega in kohezijskega sklada, je treba čim prej izdelati projekte. V igri je 50 milijonov evrov (natančni izračuni bodo šele narejeni). Od tega naj bi jih 30 milijonov evrov namenili za primarno in sekundarno omrežje kraških in bistriške občine, 20 milijonov evrov pa bi porabili za obnovo in dograditev dveh krakov tranzitnega cevovoda do vodarne v Rodiku. S tem bi zagotovili slovenski Istri skupaj približno 300 litrov vode na sekundo (zdaj jih s Krasa prejemajo približno 120 litrov).

Roki priganjajo

»V igri je devet različnih možnih tehničnih rešitev. Med njimi je še zmeraj vodni vir Padež, tudi Kubed, celo desalinizacija morja, kupovanje vode v Italiji ali na Hrvaškem ... Toda pri vodnem viru Padež je ovira v dolgotrajni pripravi državnega prostorskega načrta, zato ostaja kot najverjetnejša možna rešitev črpanje vode iz vodnega vira Klariči (pri Brestovici) in v Brkinih pri Ilirski Bistrici. Odločitev o najboljši tehnični rešitvi mora biti sprejeta do poletja. Do tedaj bo posebna projektna skupina pripravila tri najprimernejše rešitve in jih predstavila županom, potem pa bodo skupaj izbrali najprimernejšo idejno rešitev,« je dejal Blaž Mozetič, vodja sektorja za kohezijsko politiko in investicije na ministrstvu za okolje in prostor. Po njegovem mnenju morajo v letu dni izdelati projektno dokumentacijo in leta 2012 začeti dela, če želijo do konca leta 2015 opraviti vsa dela, tehnični pregled, pridobiti uporabno dovoljenje in izdati zadnje račune.

Nobenemu viru 
se ne bodo odpovedali

Danes je postalo jasno, da se bodo župani devetih občin najverjetneje odločili za takšno rešitev, ki jo bodo lahko uresničili do leta 2015. To pa ne pomeni, da se bodo odpovedali kateremu od pomembnih vodnih virov, ki ga bodo pozneje vključili v svoj regijski vodovod. »Dobro je, da so vodni viri razpršeni. Tudi za primer onesnaženja enega od njih. Vodi iz hrvaške Istre se ne bomo mogli odpovedati ob poletnih konicah. Toda Hrvati nas že več kot eno desetletje opozarjajo, da se poraba vode zaradi turističnega razvoja tudi pri njih povečuje. Zato moramo iskati dolgoročne rešitve,« je dejal Gašpar Gašpar Mišič, koordinator projekta regionalne vodne preskrbe.

Župani še ne vedo, kako bo (predvidoma od 20- do 30-odstotni) delež naložb, ki pripada občinam, obremenil proračune, menijo pa, da ne pretirano. Divaški župan Drago Božac je povedal, da bo morala občina Divača letos plačati samo projekte, kar je za letošnje občinske finančne razmere še znosno. »Na srečo bodo naložbe razdeljene na več let, tako da nas bodo večji izdatki čakali leta 2012, še večji leto pozneje.« Podobno meni tudi ilirskobistriški župan Emil Rojc , ki ocenjuje, da bo delež te občine znašal približno 400.000 evrov.
 Boris Šuligoj, Dragica Jaksetič Srečanje zmagovalcev – Tako je podpis pogodbe opisal minister Roko Žarnić.

***
Boris Korošec, direktor Kraškega vodovoda, je pojasnil, da sedanja rešitev ni dolgoročna rešitev za Obalo. »Zdaj je priložnost, da z relativno majhnim vložkom, ugodnim sofinanciranjem države in EU dosežemo maksimalni učinek. To bo vsaj začasna rešitev za Obalo, na Krasu in v Ilirski Bistrici pa bomo obnovili vodovode. Zdajšnji projekt že na začetku ni bil zasnovan tako, da bi Obali zagotovil dokončno neodvisnost preskrbe z domačo vodo. Trajno rešitev za to, na primer Padež, bo treba poiskati v prihodnjih desetih ali več letih.« Računi za vodo se ne bodo bistveno povišali. Še zlasti ne tam, kjer je odjemnih mest veliko, na primer na Obali, kjer vodo iz omrežja prejema 85.000 prebivalcev, v primerjavi s Kraškim vodovodom, ki preskrbuje 22.000 prebivalcev. »Računi za vodo bodo po občinah različni. Tudi če bi bil denar za naložbo podarjen, bi ta zaradi vzdrževanja obremenila uporabnika,« je dejal Korošec.