Prestiž

Za javnost je nepojmljivo, da predstavniki ljudstva razpravljajo o tako pomembnih stvareh za zaprtimi vrati, in v tem primeru bi res lahko naredili izjemo. Prav zato, da Hrvaška tudi v tem primeru ne bi postala predmet prestižnega boja.

Objavljeno
28. september 2009 20.34
Posodobljeno
28. september 2009 20.34
Zoran Potič
Zoran Potič
Na političnem parketu je bilo znova zelo dinamično. Vzrok? Spet Hrvaška. Srečanje predsednikov parlamentarnih strank, nadaljevanje odbora državnega zbora za evropske zadeve, izredna seja državnega zbora o deblokadi - so dogodki, ki so zaznamovali zadnji septembrski ponedeljek. In kot je razumeti najpomembnejšega protagonista premiera Boruta Pahorja, bo Hrvaška v prihodnje v enaki meri uravnavala življenje slovenske politike, če ne še bolj. Pred podobno nalogo je tudi politična elita sosednje države.

 

Pričakovano so člani odbora za evropske zadeve potrdili sklepe, da Slovenija v 11 poglavjih omehča svoje stališče. S tem je vlada dobila podporo, da v petek na medvladni konferenci spet zaženejo pogajalski proces s Hrvaško. Veliko bolj enigmatično je bilo na srečanju predsednikov parlamentarnih strank. Zanimivo je, da je opozicija na srečanju bolj ali manj molčala. Razgovorili so se, ko so zapustili vladne sobane. Sicer niso povedali nič novega, razen morda Janeza Janše, ki je prvič jasno dejal, da osnutka arbitražnega sporazuma ne bo podprl, češ da je še slabši od drugega Rehnovega predloga. To je zanimivo, glede na to, da so skoraj vsi drugi udeleženci potrjevali, da je osnutek arbitražnega sporazuma dejansko Rehn dve. Veliko je govoril tudi premier Pahor, čeprav mu verjetno ne bi bilo treba, če ne zaradi drugega, zato, da hrvaški premierki ne bi oteževal dela s prepričevanjem hrvaške politične elite, zakaj je tokrat Rehn dve sprejemljiv, junija pa ni bil.

 

Slovenska politika je stopila na pot z nejasnim koncem. Opozicijski prvak zaostruje tudi pri Hrvaški, Pahor govori veliko o Hrvaški, ker se s čim drugim po slabem letu vladavine verjetno ne more pohvaliti. Notranjepolitičnih efektov pač v tem primeru ni mogoče spregledati. Tako kot velikokrat doslej. Za javnost je nepojmljivo, da predstavniki ljudstva razpravljajo o tako pomembnih stvareh za zaprtimi vrati, in v tem primeru bi res lahko naredili izjemo. Prav zato, da Hrvaška tudi v tem primeru ne bi postala predmet prestižnega boja. Možnost rešitve meje pod pokroviteljstvom EU in svetovne velesile je preveč dragocena, da bi jo zavrgli zaradi prestiža.


Iz torkove tiskane izdaje Dela