Tiskane izdaje
Ljubljana – Pet objektov, ki so bili v lasti nekdanje jugoslovanske diplomacije, je od marca naprodaj. Med njimi je tudi dragulj: sedež misije SFRJ pri OZN, ki stoji sredi Pete avenije v New Yorku. Posredniška hiša ga ponuja za 50 milijonov evrov.
Pred natančno letom dni smo v Delu objavili obširno temo o delitvenih težavah držav naslednic nekdanje Jugoslavije, ki so lani po več kot 15 letih od podpisa sporazuma o sukcesiji dosegle politično soglasje, da se nekdanje jugoslovanske ambasade (vendar ne vse) ponudijo trgu in prodajo, kupnina pa se razdeli po ključu iz sporazuma.
Pri delitvi premoženja nekdanje skupne države v tujini je bilo veliko zapletov, saj se je predstavnikom Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije le stežka uspelo sporazumeti. Naš sogovornik generalni sekretar MZZ Stanislav Vidovič, ki se je pri delitvi premoženja in zlasti pri prodaji izjemno angažiral, pravi, da je položaj najbolj ustrezal Srbiji, saj je njihova diplomacija ves čas uporabljala nepremičnine nekdanje skupne države, zato se jim nikamor ne mudi. A so se stvari počasi le začele premikati in največji dosežek jim je uspel pred kratkim, ko so vsi predstavniki držav naslednic podpisali pogodbo z nepremičninsko agencijo.
V teh prostorih se je pred desetletji tudi kovalo gibanje neuvrščenih. Foto: www.elliman.com
Darilo izseljencev Jugoslavij
Po dogovoru držav naslednic je bil novembra lani v časopisih The Economist in The Financial Times objavljen oglas za izbor nepremičninske agencije za prodajo dveh nepremičnin v New Yorku (prostori misije in stanovanje) in ambasad v Bernu, Bonnu in Tokiu. Pred mesecem dni pa so podpisali pogodbo z nepremičninsko agencijo Douglas Elliman, ki se je, kot smo lahko opazili na spletnih straneh, že lotila dela. O tem, denimo, priča obširen članek v dnevniku New York Post, v katerem stavbo, kjer je imela sedež misija SFRJ pri OZN, opisujejo kot zadnjo nedotaknjeno stavbo iz zlatega obdobja manhattanske gradnje. Graditi so jo začeli leta 1903, končana je bila dve leti kasneje. Dolga leta je bila v lasti znamenite newyorške družine Vanderbilt, ki jo je kupila leta 1925 za 450.000 dolarjev, leta 1947 pa je prešla v jugoslovanske roke.
O tem, kako se je to zgodilo, obstaja več razlag, najverjetnejša pa je, da so znamenito stavbo na Peti aveniji s pogledom na Centralni park kupili jugoslovanski rodoljubi kot poklon novi Jugoslaviji. Po naših podatkih so se pri zbiranju denarja izkazali zlasti slovenski in hrvaški izseljenci, nekaj je bilo tudi srbskih. Stavbo so odkupili za 300.000 dolarjev, poseben sklad pa je bil namenjen tudi za opremo.
Kot pojasnjujejo naši viri, je v njej polno razkošnega marmorja, rezbarjenega pohištva, strope krasijo poslikave, zidove pa tapiserije iz flamskega slikarskega obdobja. Stavba ima šest nadstropij, 32 sob, osem spalnic, 14 kaminov, dve dvigali in v kleti kuhinjo, ki se ni veliko spremenila od zgraditve pred 110 leti. V NY Postu navajajo izjavo prodajalca nepremičnine Tristana Harperja, da je stavba tako rekoč nedotaknjena. Ali, kot pravi Vidovič: prostori nekdanje misije SFRJ imajo veliko zgodovinsko vrednost za mesto New York. Časopis navaja, da imajo že šest potencialnih kupcev, a po naših informacijah se je njihovo število doslej še povečalo. Zaradi izjemne lokacije in zgodovinske vrednosti stavbe države naslednice pričakujejo, da bi lahko zanjo iztržile vsaj 50 milijonov dolarjev.
Pri delitvi premoženja nekdanje države je bilo veliko zapletov. Foto: www.elliman.com
Težave s Srbijo
V New Yorku se poleg stavbe na Peti aveniji prodaja tudi rezidenca nekdanje misije SFRJ za okoli 20 milijonov evrov. Tudi to stanovanje je na luksuzni lokaciji in bo verjetno šlo za med, vendar je v izjemno slabem stanju, saj od leta 1992, ko ga je zapustil zadnji predstavnik jugoslovanske diplomacije, ni bilo vzdrževano. Države naslednice so prisluhnile nasvetu nepremičninske agencije, da bi bilo vredno vložiti nekaj denarja v obnovo, ker bi tako lahko iztržili višjo kupnino. Ker so obnovitvena dela v večstanovanjskih stavbah v New Yorku omejena le na poletne mesece, se bo prodaja stanovanja s petimi terasami in tremi kamini verjetno zamaknila v jesen.
Če upoštevamo le newyorške nepremičnine, lahko Slovenija, Srbija, Hrvaška, BiH in Makedonija iztržijo vsaj 70 milijonov dolarjev, realno pa je pričakovati, da bo v proračune teh držav padel še kakšen milijon dolarjev več. In koliko od tega lahko pričakuje Slovenija? Po dogovorjenem ključu iz sporazuma o nasledstvu se vse nepremičnine nekdanje jugoslovanske diplomacije delijo takole: 39,5 odstotka pripada Srbiji, 23,5 odstotka Hrvaški, Sloveniji 14 odstotkov, BiH 15 odstotkov in Makedoniji osem odstotkov. To pomeni, da si lahko slovensko zunanje ministrstvo zgolj od prodaje dveh nepremičnin v New Yorku obeta približno deset milijonov evrov. Kot pojasnjuje Stanislav Vidovič, bo MZZ vsa sredstva namenil za obnovo in širitev mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev Slovenije. Obnovili bi ambasado v Maroku (iz nasledstva), usposobili nekdanjo rezidenco SFRJ v Tanzaniji, smele načrte imajo tudi v Braziliji, kjer bodo nekaj podedovanih stavb prodali in na obstoječem zemljišču zgradili novo veleposlaništvo Slovenije v tej južnoameriški državi.
Kot pojasnjuje Vidovič, imajo na MZZ še več načrtov, vendar vse ni odvisno ni od njih, pač pa od držav naslednic, zlasti od Srbije, pri kateri se ne morejo znebiti občutka, da se ji nikamor ne mudi. Prihodnji mesec je načrtovano novo srečanje delovne skupine za delitev premoženja. »Pričakujemo, da bo sestanek v Beogradu čim prej, da se ne bo zgodilo, da bomo znova priča dogovorom s figo v žepu,« pravi slovenski diplomat Vidovič.
