Prevarantke z davčne uprave

V Delo Magu razkrivamo, da so na davčnem uradu že pred meseci obravnavali ravnanje treh uslužbenk, ki so sredstva, namenjena za vračilo dohodnine, prenakazovale na svoje zasebne račune.

Objavljeno
04. oktober 2009 19.33
Mateja Babič
Mateja Babič
V Delo Magu razkrivamo, da so na davčnem uradu že pred meseci obravnavali ravnanje treh uslužbenk, ki so sredstva, namenjena za vračilo dohodnine, prenakazovale na svoje zasebne račune. Po preverjanju na Dursu se je izkazalo, da so naše informacije točne.

Na Dursu so nam potrdili, da so pri njih res že lani začeli obravnavati tri uslužbenke, ki so neupravičeno nakazovale sredstva na svoje račune in račune bližnjih sorodnikov. Kot so povedali, je šlo v enem primeru za vračila sredstev, do katerih so bili upravičeni drugi davčni zavezanci, v dveh primerih pa za nakazovanje sredstev neposredno iz proračuna. Ena uslužbenka je na svoj račun in račun bližnjih sorodnikov neupravičeno nakazala 60.988 evrov, druga 31.201 evrov, tretja pa 3.243 evrov. Kot smo izvedeli, so bile nepravilnosti odkrite na podlagi notranjega nadzora na področju knjigovodstva, in sicer v delu, ki se nanaša na vračila neunovčenih vračil dohodnine po uradni dolžnosti. Sicer pa na Dursu zagotavljajo, da so uslužbenke že vrnile vsa nezakonito odtujena sredstva, poleg tega niso več v delovnem razmerju na Dursu. Sledile so tudi ovadbe. Zoper vse bivše zaposlene uslužbenke je Durs pri okrožnih državnih tožilstvih vložil kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja.

Zakleti slovenski gradovi

Na Delo Magu smo obiskali grad Borl. Na steni gradu je visel mrtev netopir. Ne samo kot simbol nezadržnega propadanja gradu na pečini nad Dravo, ampak tudi stanja na področju revitalizacije gradov v državni lasti. Primer Borla razkriva nesposobnost države, da bi učinkovito gospodarila z mogočnimi postojankami naše zgodovine. Po dveh propadlih razpisih za oddajo kulturnega spomenika v najem se zanj neposredno potegujeta dva umetnika, Anton Krajnc in Miha Pogačnik, vsak s svojo vizijo. Toda kaj, ko vizije, pa ne samo za Borl, nima država.

Kulturno ministrstvo je doslej dvakrat objavilo javno zbiranje ponudb za najem gradu Borl. Razpisni pogoji obeh so bili na določenih mestih precej nestvarni. Zadnji razpis je bil pripravljen še v mandatu prejšnje vlade, v »Dravo« pa je padel v letošnjem februarju. Spodnje meje za najemnino, ki bi jo bil ponudnik pripravljen plačati za 40-letno obdobje, ni več določal, ampak je kandidatom omogočal svobodno opredelitev zneska. Pri tem je bila višina najemnine poglavitno merilo za izbor, saj je obsegala 90 odstotkov vseh možnih točk.

Med bolj nenavadne pogoje razpisa gotovo spada zahteva, da bi moral najemnik zagotoviti javni dostop »vsak dan najmanj v času od 9. ure zjutraj do 18. ure popoldan«. Skratka: po enostavnem preračunu je ministrstvo pričakovalo, da se bo ponudnik leta 2009 zavezal, da bo do leta 2049 obiskovalcem zagotovil 14.600 dni oziroma 131.400 ur za oglede, ne glede na vremenske in druge razmere.

Podrobnosti preberite v Delo Magu.