Preveč (napačnega) pesticida v hruškah

Ljubljana, Krško – Z republiškega inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano so danes sporočili, da so iz prodaje umaknili hruške tipa Conferance, pridelane na kmetiji Bostele v Zdolah pri Krškem. Prodajo teh hrušk so prepovedali v petek, potem ko so bili, kot pravijo, preko evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo seznanjeni, da so imele hruške omenjenega pridelovalca preseženo mejno vrednost pesticida klormekvat, ki je v Sloveniji registriran kot rastni regulator v pridelavi žit.

Pesticid, ki ga v hruškah ne bi smelo biti, so odkrili po naključju. Zdravstvena inšpekcija je, kot so na vprašanje Dela pojasnili z ministrstva za zdravje, v okviru rednega programa vzorčenja v začetku marca odvzela vzorec hrušk sorte Conferance v trgovski verigi Eurospin. Količina, ki je bila na razpolago, ni bila velika, vsega skupaj je bilo naprodaj 8,4 kilograma tega sadja. Rezultati analize, ki so jo opravili na Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru, pa so – po naših podatkih že 2. aprila – pokazali na vsebnost omenjenega pesticida. Pesticid klormekvat za odrasle ne predstavlja tveganja, za otroke pa, so zapisali. Na kmetijskem inšpektoratu so bili o tem seznanjeni dober teden kasneje (10. aprila). Kmetijski inšpektor, ki je opravil pregled pri pridelovalcu, je ugotovil, da ta ni prodajal pridelkov neposredno vrtcem in šolam, jih je pa podjetjem, ki so oskrbovala vzgojnovarstvene ustanove.

Škropivo je uporabljal tudi v prejšnjih letih

Vili Bostele, kmetovalec z Zdol, ki smo ga danes obiskali, ni skrival, da je lani drevje zavestno škropil s Cicocelom, ki vsebuje klormekvat; še več, za Delo je odkrito povedal, da je sredstvo klormekvat uporabljal tudi v prejšnjih letih. »Hruške so vzorčili tudi leta 2002, pa tega sredstva v sadežih niso odkrili. To me čudi.«

S sredstvom, pravi, je zaviral razvoj škodljivca hruševe bolšice. »Država se do pridelovalcev hrušk obnaša hinavsko, saj se ostankov klormekvata neprimerno več zaužije z žitnimi izdelki. Sledi so opazne v rženovi, ječmenovi in pšenični moki. Nekomu država dovoli, če rečem po športno, doping, drugemu ne,« nam je razlagal Bostele.

»Klormekvat je registriran za poljedelstvo in je regulator rasti. V poljedelstvu se uporablja predvsem proti poleganju žita, mi pa smo ga uporabili za zmanjševanje števila mladih poganjkov na drevju, kamor hruševa bolšica odlaga jajčeca, zato se število zelo trdovratnega škodljivca zmanjša, zaradi česar se tudi zmanjša število škropljenj proti škodljivcem,« razlaga Vili Bostele. Po njegovih izkušnjah je z uporabo nedovoljenega klormekvata nasade hrušk proti hruševi bolšici treba škropiti največ enkrat na leto, medtem ko je nasprotno prisiljen pesticide proti škodljivcu uporabiti trikrat na leto. Vodilo je ob izgubi časa tudi finančni vložek. »Cena cicocela za hektar nasada je lani znašala približno dvajset evrov, medtem ko je vrednost škropiva vertimec proti hruševi bolšici skupaj z uporabo olja dosegla 130 evrov na hektar.«

Na 13 hektarih je Bostele lani pridelal približno 430 ton hrušk, 180 ton sorte conferance in 250 ton viljamovk. Prva sorta je bila že zelo razgrabljena s prodajnih polic večine trgovcev na območju Slovenije; viljamovke so končale kot Fructalov destilat, manj pa jih je bilo prodanih na Hrvaško. Po odredbi inšpektorata, vzorčenje je bilo opravljeno 29. februarja, je bila s trgovin in skladišč treh trgovcev umaknjena le tona hrušk conferance, ki jih je Bostele, kot pravi sam, zmulčal v sadovnjaku.(Iz torkove izdaje Dela)

Pesticid klormekvat ni dovoljen na hruškah v nobeni državi EU

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je glede umika hrušk iz prometa sporočilo, da bo kmetijska inšpekcija podala predlog za odvzem certifikata kmetiji Bostele za integrirano pridelavo sadja in zahtevalo vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev. Uporaba pesticida klormekvat na hruškah ni dovoljena v nobeni državi EU.

Kmetijska inšpekcija je v skladu s predpisi in na podlagi pridobljenih informacij od Zdravstvenega inšpektorata RS (Zirs) takoj ukrepala, po podatkih inšpekcije pa kmetija Bostele ni prodajala pridelkov neposredno vrtcem in šolam.

Pri inšpekcijskem pregledu na kmetiji Bostele je kmetijski inšpektor pridobil seznam prejemnikov hrušk od 28. marca dalje. Zadnje hruške so bile dobavljene 10. aprila prejemniku Imperl Janez s.p. iz Sevnice, zato v skladišču na kmetiji hrušk ni bilo več.

Zirs je prodajo pri vseh zadnjih prejemnikih ustavil 11. aprila. Zadnji prejemniki hrušk (po 31. marcu) so bili: Imperl Janez s.p., Sevnica; Magajna Robert s.p., Brezovica pri Ljubljani; Skupina Posavje, Brestanica; Agromrkac, Ljubljana in Jagros, Podplat, pojasnjujejo.

Kmetija Bostele ob certifikat?

Kmetijska inšpekcija bo predlagala odvzem certifikata kmetiji Bostele za integrirano pridelavo sadja in agenciji za kmetijske trge predlagala, naj od pridelovalca zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova integrirane pridelave sadja v Kmetijsko okoljskem programu, so še pojasnili.

Zloraba namenske uporabe se kaznuje na podlagi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, globa za posameznika znaša od 400 do 800 evrov, za pravno osebo pa od 800 do 20.000 evrov.