Ljubljana - Na ministrstvu za zdravje so ugotovili, da omenjena družba ni izpolnila vseh zahtevanih pogojev, zato IVZ do nadaljnjega ostaja na stari lokaciji.
»Poslovna zgradba nima uporabnega dovoljenja za končno uporabo stolpičev, na nepremičnino pa so vpisane tudi pravice tretjih oseb,« je danes pojasnil resorni minister Dorjan Marušič, ki je od Mabre zahteval, naj do torka (15. februarja) preda uporabno dovoljenje nepremičnine, dokument o prepisu lastništva v zemljiški knjigi in dokazila, da je nepremičnina prosta bremen. Ali so zaradi (ne)selitve že nastali kakšni stroški, na ministrstvu še ne vedo, bodo pa to po ministrovih zagotovilih kmalu preverili.
Naj spomnimo, da je vlada s podjetjem Mabra (to je v lasti liechtensteinskega podjetja David Construction Company Limited, konkretni lastniki niso znani) 9. marca lani sklenila menjalno predpogodbo, s katero bi dosedanji sedež IVZ, kulturni spomenik blizu Tromostovja v središču prestolnice, zamenjala za novogradnjo ob obvoznici v Črnučah. Menjava bi moralo biti konec avgusta lani, a sta pogodbeni stranki sklenili aneks k predpogodbi in rok podaljšali do konca oktobra 2010. Mabra niti tedaj ni izpolnila vseh pogodbenih zahtevkov.
Ministrstvo za zdravje je zato podjetju pred tednom dni postavilo ultimat: do 15. februarja (do 16. ure) bi Mabra morala izpolniti vse zahtevane pogoje. Ker se to znova ni zgodilo (Mabra je posredovala obširno dokumentacijo), je minister Marušič vlado na včerajšnji seji seznanil z vzroki za odpoved oziroma razvezo menjalne predpogodbe.
Ključni vzroki za zdaj že sprejeto odločitev, s katero bo Mabro uradno seznanilo ministrstvo za zdravje - poleg tega, da niti uporabnega dovoljenja za končno uporabo poslovnih stavb oziroma stolpičev v Dunajskih kristalih še ni -, so trije. V zemljiški knjigi so na nepremičnino še vedno vpisane pravice tretjih oseb. Med vknjižbami so: zemljiški dolg za denarni znesek 1,45 milijona evrov (datum zapadlosti 30. junij 2010), maksimalna hipoteka za terjatev do najvišjega zneska 35 milijonov evrov (v korist NKBM, zapadlost 31. decembra 2012) in maksimalna hipoteka za zavarovanje terjatve do najvišjega zneska 20 milijonov evrov (v korist NKBM).