Pišek upa, da bodo prevozniki vključeni vsaj v tretji sveženj zakonskih ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP3), saj sektor transporta in logistike ustvari kar 17 odstotkov BDP, torej več kot turizem. Če ne bo tako, potem ob dejstvu, da imajo prevozniki dovolj obljub, lahko pride tudi do »nemirov in cestnih blokad«.
Obisk ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca z delegacijo na obrtno-podjetniški zbornici je priznanje sektorju, prav tako pogovori z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom prejšnji teden, toda treba bi bilo tudi kaj narediti, pravi Peter Pišek. Dokler pa se ne bo zgodilo nič, ni dobro.
Obrtniki ne morejo do posojil
Tudi na ministrstvu, ki se po besedah ministra Vrtovca zaveda potrebe po takojšnjem financiranju sektorja, računajo na tretji paket, ki ga bo vlada začela pripravljati v petek, vendar ni mogel obljubiti, da bodo prevozniki denar dobili jutri, ker, pravi, nima vreče denarja. Predsednik OZS Branko Meh opozarja, da država sicer daje poroštva, toda poslovne banke teh kreditov obrtnikom in podjetnikom ne dajo.
Minister Jernej Vrtovec je po navedbah OZS priznal, da je politika zelo nenaklonjena reševanju tega sektorja. Strinjal se je s Piškom, da ne znamo izkoristiti prednosti tega, da smo tranzitna država. »Koronavirus je prizadel celotno gospodarstvo, ne samo logistiko. Investicije ne smejo zastati. Tudi mi računamo na tretji paket, ki se bo začel pripravljati v petek,« je dejal Vrtovec, ki se zaveda nujnosti takojšnjega financiranja sektorja. »Vse lahko obljubim, a nimam vreče denarja,« je rekel in prevoznike pozval k potrpežljivosti in razumevanju.
Državni sekretar Aleš Mihelič pa je dodal, da na ministrstvu za infrastrukturo pospešeno iščejo rešitve s SID banko, da bi sektor dobil denar. »Prizadevamo si tudi za shemo za nepovratna sredstva. Ne moremo pa tega zagotoviti jutri. Ocenjujemo, da bi v dveh do treh tednih lahko pridobili finančna sredstva,« je dejal Mihelič.
Banke so zaprle svoje sefe
Zdaj napovedujejo, da bo SID banka sprostila nekaj nepovratnih in poskrbela za povratna sredstva, regres naj bi izplačala država, vendar od vse obljubljene pomoči prevozniki do zdaj niso dobili še nič. Poslovne banke so svoje sefe zaprle, da jih niti z atomsko bombo ne bi mogli odpreti, ugotavlja Peter Pišek. Malemu prevozniku ni banka te dni odobrila niti tri tisoč evrov posojila. Pomembna zavora za avtoprevoznike je tudi dolgotrajno in finančno izčrpavajoče umeščanje v prostor, ko se na pridobitev gradbenega dovoljenja čaka deset let, stroški pa se zvišujejo.
»Izpadli smo iz prvega zakonskega paketa pomoči, izpadli smo tudi iz drugega in upam, da si država ne bo dovolila, da bomo tudi iz tretjega,« poudarja Pišek. Prevozniki zahtevajo takojšnjo finančno pomoč za likvidna sredstva, obratni kapital, investicijska sredstva, državno poroštvo in 30-letni odplačilni rok s poroštvom, moratorijem in ugodno obrestno mero. Po Piškovih besedah ljudje živijo v stresu in obupu. »To so družine, ki so 30 ali 50 let ustvarjale logistična podjetja, zdaj pa so pred propadom. Če bomo potonili, nam nihče več ne bo mogel pomagati,« je prepričan.
Peter Pišek opozarja še na nelojalno konkurenco tujih prevoznikov, saj inšpektorji po navedbah prevoznika Gašperja Rudla ne kaznujejo podjetij iz tretjih držav. Rudl je predlagal tudi posodobitev izobraževanja za prevoznike in uvedbo vajeništva. Peter Pišek ugotavlja, da posamezni prevoznik dve leti uči domačega ali tujega pripravnika, nato gre ta v Nemčijo. Včasih je bil obvezan štiri leta ostati pri delodajalcu. Pišek roti vlado, naj jih posluša in stanje reši. Zaveda se, da sedanja ekipa ni kriva za nastali položaj, toda če je nekaj dogovorjeno, je treba izvršiti, ne glede na to, da je to podpisal prejšnji minister. Za gospodarstvo prehitro menjavanje vlad nikakor ni dobro.
Za 30 odstotkov manjši letni promet
Robert Sever, direktor združenja za promet na GZS, druge polovice slovenskega prevozniškega sektorja, pojasnjuje, da prevozniki ocenjujejo, da bo letni promet v primerjavi z lanskim manjši za trideset odstotkov; v najhujših tednih pa se je, odvisno od panoge, znižal za 60 do 70 odstotkov. (Mimogrede, takrat je Dars poročal o 40-odstotnem zmanjšanju tovornega prometa.) Nekateri prevozniki so obupani tudi zato, ker ne vidijo, kdaj se bo začel promet krepiti. Avtomobilski prevozi naj bi se na letni ravni zmanjšali za 40 odstotkov, prevozniki, vezani na živilsko industrijo, pa imajo celo še večji promet, kot je bil pred krizo, tako so tisti, ki so vezani na španski in italijanski trg, intenzivno vozili, ovira so le čakalne dobe na mejah.
Na težave pri pridobivanju likvidnostnih sredstev opozarja tudi Robert Sever, saj se prevozniki bojijo, da jih po ukrepih iz drugega svežnja glede na rizičnost dejavnosti in padec bonitet ne bodo dobili. Dobrodošla bi zato bila posebna shema, po kateri bi lahko dobili nepovratna sredstva, da bi SID banka organizirala posojila samo za prevoznike s slabšo boniteto. Zaradi plačilne nediscipline imajo prevozniki veliko neplačanih terjatev, zato predlagajo nekakšno zavarovanje ali odkup terjatev. Likvidnostne težave so velike, pojasnjuje Robert Sever, tudi če vozni park stoji in so zaposleni na čakanju, je fiksne stroške treba plačati. Poseben problem je plačilo lizingov, ki jih ni mogoče odložiti. Marca in aprila je bilo med naročniki opravljenih prevozov veliko neplačnikov, rešitev bi bil sistem za odkup teh neplačanih terjatev.
Dve finančni shemi
Banke še ne vedo, kako bodo dobivale ta sredstva, v obveznicah ali denarju, je na OZS pojasnila direktorica Direktorata za kopenski promet Monika Pintar Mesarič, sta pa za prevozniški sektor predvideni dve finančni shemi. Ukrepi države se bodo seštevali. »Obljubili smo vam, da bo SID banka pripravila posebno shemo za prevoznike. Prizadevamo si, da ta shema zaživi čim prej. Ključni cilj je, da zagotovimo denar za obratna sredstva. Druga shema pa so nepovratna sredstva. Če se bo država odločila, da prevozniški sektor dobi sto tisoč evrov nepovratnih sredstev, pa ta denar ne bo za nakup vozil, temveč za plače, regrese in podobno,« je pojasnila Monika Pintar Mesarič.
Avtobusni prevozniki
Avtobusni prevoznik Peter Mirt poziva, da se podaljšajo ukrepi za delavce na čakanju do konca leta, saj je sektor avtobusnih prevozov vezan na turizem, ta pa si še ne bo kmalu opomogel. V OZS že od začetka epidemije opozarjajo, da so na področju prevoza potnikov v zelo težkem položaju predvsem prevozniki, ki opravljajo turistične oziroma občasne prevoze potnikov, in prevozniki, ki opravljajo posebne linijske prevoze (prevozi šolskih otrok in delavcev na delo). Izpostavljajo tudi prevoznike, ki opravljajo avtobusne prevoze na širšem evropskem trgu. Robert Sever za posebne linijske prevoze predlaga, da naj bi veljavne pogodbe podaljšali še za prihodnje leto, da se jeseni ob vseh težavah ne bi ukvarjali še z javnimi razpisi.